| Zanimivosti | Članki | Forum | Odgovori | Pišite nam | Za objavo | Povezave |

KAJ MORAMO VEDETI O ZBIRANJU ZNAMK IN FILATELIJI

ODGOVORI NA VPRAŠANJA

MAKSIMUM KARTA
Ker sem zamudil žigosanje z žigom prvega dne, bi tega nadomestil z žigom (recimo) gore. Primer: znamka Jalovca na razglednici Jalovca, žigosana z žigom Jalovca, ki se ga dobi na vrhu Jalovca. Ali bi to bila maksimum karta, ali pa je obvezen žig prvega dne, ki ga ne bom dobil nikoli več?

 

SAMOLEPILNE NOVOLETNE ZNAMKE
Kako shraniti primerke samolepilnih znamk, ker so zvežčki nerodni za shranjevanje in so postali tudi finančno breme? Kako odstraniti lepilo pri samolepilnih znamkah? Kam spraviti znamke, ki so zadaj lepljive, pokvaril sem album? Kje kupiti zvežčke božičnih znamk?

 

ODLOČITEV O NAČINU ZBIRANJA ZNAMK?
Moj 10 letni sin bi začel z zbiranjem znamk države Slovenije. Z mojo pomočjo bi kupil tudi vse izdane znamke za pretekla leta. Ker sem začetnik tudi sam, me zanimajo naslednja vprašanja:
1. Kakšna je razlika med zbiranjem žigosanih oziroma nežigosanih znamk, predvsem z vidika vrednosti v bodočnosti?
2. Ali je dolgoročno gledano smotrno zbirati samo nežigosane slovenske znamke (redne, priložnostne, bloke, male pole), brez kakršnih koli žigov, kot so npr. žigi prvega dne...
3. Kakšna bi bila v tem trenutku primerna cena za 9 letnikov 1991-1999?

 

Male pole, velik strošek


Prosim vas, če mi lahko poveste kako izgleda MINISTRSKI ALBUM?
Ta izraz sem že večkrat zasledil pri Jugoslovanskih znamkah. Mogoče imate tudi kakšno sliko.


Kolikšna je pri "Ladijskem vijaku" pravilna naklada: 100.000 ali 10.000 ?


VREDNOTENJE "VERIGARJEV"
Nedavno sem kupil večjo količino VERIGARJEV iz neke zbirke. Ohranil sem sistem razvrstitve v albumu, kot je bil ponujen. Ker moram še poravnati odkupno vrednost, moram dobiti še vsaj približno vrednost teh znamk. Mi lahko to vi ocenite? Ali morda svetujete kam naj se obrnem?


"LADIJSKI VIJAK" - ZAKAJ JE RAVNO TA ZNAMKA TAKO ZANIMIVA ?
Ko sem v Pomurju iskal znamko »ladijski vijak«, sem na poštah vedno naletel na odgovor, da je pred kratkim neki gospod kupil vse primerke. znamka je bila izdana v nakladi 100.000 primerkov. V takšni nakladi so bile izdane tudi nekatere druge znamke, pa jih je kljub temu še mogoče dobiti. zanima me, zakaj je ravno ta znamka tako zanimiva, da jih je navedeni gospod pokupil na poštah v vsem Pomurju. Glede na to, da je več ni mogoče kupiti me zanima, kakšna je sedaj njena vrednost. zanima me tudi vaše mnenje o tem, ali je prav, da pošta takšne znamke izda v tako relativno mali nakladi.


KAKŠEN JE VAŠ KOMENTAR K CENI ZA "IDRIJSKE ČIPKE 1997"?
Izvedel sem, da je cena enega kompleta znamk »idrijske čipke«, ki so posebnost – FLUORESCENTNE – okrog 17.000 SIT. Zakaj tako? Seveda jih je gotovo zelo malo. In dobili so jih samo »posvečeni«, tako mislim. Kakor se spomnim, v takratni najavi te posebnosti ni bilo omenjene, sicer bi jih takrat kupil po nominalni ceni, ki je bila veliko manjša: 2x (1+2+5+12+13) SIT = 66 SIT.


KOLIKO MORAM BITI STARA IN KOLIKO ZNAMK MORAM IMETI, DA LAHKO RAZSTAVLJAM ?


KAKŠNO VLOGO IMAJO CENE V KATALOGIH ?


RAD BI ZBIRAL SAMO BLOKE, ALI BI BILO TO V REDU IN KJE JIH NAJCENEJE DOBIM?


KDO BI MI STROKOVNO IN POŠTENO OCENIL ZBIRKO ZNAMK?


KAKO IN KJE LAHKO KUPIM KATALOG ZNAMK?


KAKŠNI SO NAJBOLJŠI POGOJI ZA HRANJENJE ZNAMK?








ODGOVOR NA VPRAŠANJE GLEDE MAKSIMUM KARTE

Žig prvega dne hranijo na Pošti v Mariboru. Včasih smo ga dobili za nazaj, ne vem pa kako je to sedaj urejeno. Pišite na Pošto Slovenija, v Deželi znamk dobite e-naslov. Planinski žig Jalovca ne velja, veljajo le poštni žigi (tudi dnevni), ki so v povezavi z sliko in znamko, torej je v tem primeru primeren žig Jalovcu najbližje pošte. Nekateri bi z žigosanjem počakali na obletnico izida te znamke ali kakega pomembnega dogodka v zvezi z Jalovcem in bi takrat žigosali z dnevnim žigom najbližje pošte.

Maksimum karte so natančno opredeljene v Pravilniku o maksimafiliji, ki ga je izdala FIP – Svetovna filatelistična zveza. Maksimum karta je izdelek, ki je sestavljen iz treh elementov: razglednice znamke in poštnega žiga. Med temi elementi mora biti maksimalno ujemanje. Ujemanje motiva na razglednici in znamki je jasno, več pa je problemov pri poštnem žigu. Žig se mora ujemati časovno in krajevno. Lepo je, če je datum na žigu kar se da blizu izida znamke, ni pa nujno, da je to žig prvega dne. Včasih so ti žigi celo neuporabni, ker ne izražajo krajevnega ujemanja. Lep primer je znamka s kurentom, ki je izšla v Jugoslaviji. Žig prvega dne je bil v uporabi na pošti v Beogradu, Zato se ga za pripravo maksimum karte v nobenem primeru ni dalo uporabiti. Izdelek s tem žigom NI maksimum karta, ker so h kurentom ustrezni žigi le iz Markovcev (domovina pernatega kurenta) ali iz bližnje okolice, iz katere haloških pošt (rogati kurent), velja še žig Ptuja ob Kurentovanju. (dopolnil B. Bračič)

Vse to je seveda zapisano za korektno maksimum karto. Če pa želi zbiralec samo spominsko kartico, pa jo lahko žigosa s katerekoli žigom, tudi s planinskim, saj gre v tem primeru za osebni spominek.

Lep pozdrav, Herman.
p.s.
Če boste na Pošti v MB uspeli mi prosim sporočite, da bomo lahko svetoval tudi drugim.

Spoštovani!
No, pa sem dobil uradni odgovor z mariborske pošte (glej priponko), ki ga lahka objavite na vaših straneh. Glede cene se raje vzdržim komentarja. Ker če za maksimum karto velja tudi dnevni žig in ne samo PPZ, potem raje uporabim prvega

Lep pozdrav, Urbe


Pošta Slovenije je posredovala naslednji odgovor:


Naša št.: 2/30-   /1-04

Datum:  4. 3. 2004

E-mail: urbe‗giant@hotmail.com

Spoštovani g.Urbe

Pošta Slovenije omogoča zbiralcem, da pridejo do odtisov starejših priložnostnih poštnih žigov. Uslužno žigosanje v času enega leta od dneva uporabe PPŽ je brezplačno, žigosanje s starejšimi žigi pa je treba plačati 5000,00 SIT. Plačilo velja za največ pet odtisov istega žiga.
Material za žigosanje nam lahko pošljete na naslov:

Pošta Slovenije, d.o.o.
Sektor za trženje
2500   Maribor

Žigosani material vam bomo poslali na vaš naslov z odkupnino (po povzetju) za znesek plačila navedene storitve (npr. 5000,00 SIT).

Lep pozdrav, Danica Petek, Služba za znamke


SAMOLEPILNE NOVOLETNE ZNAMKE!?

Tokrat se je nabralo nekaj vprašanj v zvezi z samolepilnimi znamkami. Povod za to, kot sem razumel, ker do sedaj tega problema še ni bilo med vprašanji, je izdaja letošnjih samolepilnih novoletnih znamk, ki je bila v novembru 2003. Najprej vas zanima zakaj niso v redni prodaji? To je bilo že pojasnjeno v časopisu zato samo na kratko. Najavljene so bile običajne in samolepilne novoletne znamke v dveh vrednostih (B in D). Ko so bile že razdeljene poštnim enotam, da jih prodajajo tri dni pred uradnim izidom, so ugotovili, da je kvaliteta samolepilnih znamk v zvežčkih slaba in so jih želeli takoj potegniti iz prodaje. Pri tem le pošta Maribor ni bila obveščena in je omenjene znamke začela prodajati. Poziv kupcem naj znamke vrnejo, ni bil uspešen, zato so se na pošti odločili, da jih dajo v prodajo z opozorilom na kvaliteto. Prodajale pa naj bi se samo naročnikom zvežčkov (na enotah kot običajno) in na prodajnih mestih za filateliste,ki delujejo v večjih poštnih enotah. Če je v praksi tako ne vem, ker me to posebej ne zanima. Po pripovedovanju vem le, da kvaliteta res ni dobra. Odpovedal je izsek v nekaterih predelih zvežčka. A tudi prejšnje izdaje samolepilnih znamk niso bile popolnoma v redu, pa so bile vseeno v prodaji (Pipec in Pesa, Martin Krpan). Tokrat je napaka večjega obsega, zato je tudi ravnanje drugačno.

Druga ost vprašanj je naperjena v ceno zvežčka (predvsem D), ker je tokrat sestavljen iz 12 kosov in je torej njegova cena preko 1300 tolarjev. Če k temu prištejemo še zvežčič z vrednostjo B, je skupaj že več kot četrtina vrednosti, za katero so se odločilo anketiranci, da bi bila na letni ravni najbolj primerna za filatelistovo obremenitev. Pošta je to opredelitev anketiranih (glej NF) tudi sprejela kot svojo usmeritev. Iz prakse videno, je Pošta imela v mislih osnovne izdaje in ne zvežčke ter male pole in bloke, ki lahko letni strošek filatelista povečajo za nekajkrat. S tem v zvezi pa nastane vprašanje ali moramo zbirati zvežčke in kako bi iz njih izločili posamezne serije, posebno v primerih, ko so te samolepilne? S tem bi pri manjših stroških še vedno imeli popolno zbirko. Tu je odločitev kaj zbirati, ob upoštevanju hotenja in zmožnosti, stvar vsakega zbiralca posebej. Zvežček je kot prodajna enota načeloma nedeljiv in torej priznan kot celota. Mnogi pa so se znašli in shranjujejo samo primerke samolepilnih znamk iz zvežčkov in tako imajo v svoji zbirki vse izdane oblike, ne pa tudi vse izdane celote. To je približno tako, kot če razderete blok (ne malo polo) in shranite samo znamke. V našem primeru pa imamo opraviti še s posebnim lepilom. Sam s tem nimam prakse, pa sem povprašal kolege, za katere vem, da že dolgo shranjujejo primerke samolepilnih nežigosanih, kot tudi žigosanih znamk. Preprosto, na papir s katerega odlepijo etikete, nalepijo te znamke, ki jih lahko vedno ponovno snamejo. Znamke položijo v primerno obliko, format nekoliko obrežejo in vstavijo v album. Pri »lepljenju« na zgoraj omenjeno podlago pa nekateri pazijo na lego valovitih serpentin, kjer se stikajo dve ali več znamk. Tu prihaja do male razlike odvisno od mesta s katerega smo znamko odvzeli. Za to spoznanje je najbolje, da si pozorneje ogledate priloženi sliki, ki to razliko nazorno prikažeta. Trdijo, da jim to za zbirko popolnoma zadostuje. Pri letošnjih novoletnih znamkah je treba posebej paziti, kje jo odvzamemo, ker vse niso primerno odsekane in se zato zatrgajo. Kaj je z vrednostjo tako prirejenih primerkov, pa je že drugo vprašanje? Vseeno se mi zdi tako shranjevanje popolnoma zadovoljivo.

To zgoraj pa bi lahko bil odgovor tudi za vse tiste, ki sprašujete, kako shraniti rabljene samolepilne znamke, ki jih dobite na pismih. Žal so te že prilepljene na podlago od katere jih ne moremo več ločiti, zato jih je vsaj za začetek najbolje obrezati s papirjem in jih tako shraniti. Pri tem pazite na zobce in vse ostalo, kar je v zvezi z zanimivim v okolici znamke. Samolepilna lepila se sicer dajo odstranjevati z različnimi kemikalijami, med katerimi so tudi zelo nevarne za okolico, večinoma pa tudi, če ne pazimo, za kvaliteto znamke, saj n.pr. ob odstranjevanju lepila topijo tudi barve. Na vsak način bomo o tem morali pisati posebej in s primernimi opozorili.


ODLOČITEV
O NAČINU ZBIRANJA ZNAMK

Vaša dilema in postavljena vprašanja zahtevajo daljšo obrazložitev, kot ste jo najbrž pričakovali. Težko je namreč svetovati brez poznavanja zbiralca, njegovih nagnjen, aktivnih možnosti in zmožnosti itd. Zbiranje znamk pomeni dolgoročno odločitev o stalnem spremljanju dogajanj v filateliji in tvornem sodelovanju po zmožnosti v določenih razvojnih obdobjih. Ker tega ne poznam je ta del odgovora v vaših rokah, ker morate vedeti kaj želite doseči (kdaj) zastavljeni cilj (kateri). V splošnem odgovoru pa vam ponujam nekaj izhodiščnih točk, okoli katerih se bo morala vaša odločitev odviti.

Slovenci smo narod zbiralcev vsega mogočega in ob vsakršnem zbiranju se mnogih stvari naučimo, kar nam v življenju koristi pri delu ali ob aktivnem sproščanju. Vsakega novega zbiralca znamk smo še posebej veseli filatelisti. Vemo, da bo pridobil mnogo splošnega znanja ter si izostril čut za natančnost, sistematičnost, odgovornost itd. Vse to pa mu bo koristilo tudi pri vsakdanjem delu. Statistika tudi kaže, da zbiralci le redko zaidejo v rizične skupine, zato je taka dejavnost za mlade zelo priporočljiva. 

Po podatkih se več kot polovica mladih (8 do 15 let) sreča z zbiranjem znamk v družini ali šoli, ko začno preštevati kakorkoli pridobljene znamke in tako tekmovati s sovrstniki ali že tudi menjavati in trgovati, a le malo jih ostane pri zbiranju za daljše obdobje, ki večinoma obsega kar celo življenje. Naravno je, da je osip velik tudi zaradi izbora vseh drugih možnosti, a v našem primeru (znamke) je le prevelik. Razlogov je veliko, med njimi je vsekakor treba omeniti pomanjkanje domače literature in premajhne spodbude iz okolice. Mladi zbiralci bi najbolj potrebovali vsaj minimalno strokovno vodenje v trenutku, ko se nasitijo količinskega preštevanja in jih mine tudi ogledovanje sličic, torej ko bi radi storili nekaj več. Če jim v tem trenutku kdo ne priskoči na pomoč (starši, društvo, šola) je navadno zbiranja konec. Tu pridemo do vaše odločitve o pripravljenosti sodelovanja z otrokom, ker društva tu storijo bolj malo ali zgolj posredno preko šol, v katerih imajo interes za tako dejavnost, a tudi tu je vse odvisno od osebnega pristopa določenega mentorja. V zadnjem času, je treba priznati, zanimanje za filatelijo narašča po zaslugi razširjenosti interneta. Ne samo, da na raznih straneh mladina dobiva mnoge potrebne informacije in se z njimi seznanijo tudi starši, temveč preko pošte navezujejo stike z širnim svetom in menjavajo znamke ter se pri tem še neopazno učijo jezike. To je način, ki pomaga prebroditi krizo zbiranja mladih, mentorjem pa nudi strokovno oporo. Problem pa je v generaciji, ki ne uporablja novega medija in torej ne prenaša svojih izkušen in znanja po sodobnih poteh, zato se mnoga spoznanja in izkušnje izgubljajo, morda nekatere celo za vedno.

Tale zelo skrajšan uvod sem naredil zato, ker povezujete "Odločitev o načinu zbiranja" z "vrednostjo v bodočnosti". Nihče te povezave ne more zanikati, je pa možna le po predhodno trdnem, trajnem in strokovnem zbiranju znamk. Torej morajo znamke vašega sina in tudi vas predvsem resnično zanimati in morate biti pripravljeni na vse nastajajoče stroške v zvezi z zbiranjem in ne samo z nakupom znamk.

Zbiranje znamk države Slovenije zaradi bodoče povečane vrednosti (dobička) ni smiselno. V zadnjem času je znamk izdanih nekoliko nad potrošnjo zbiralcev, zato je teh v Sloveniji dovolj, navzven pa zaradi prenizkih naklad nismo zmožni vzbuditi "množičnega" interesa in tako ne prihaja do omembe vrednega povpraševanja. Torej predvidevam, da bo prodaja ostala v tem okviru, razen morda posameznih izdaj, ki so morda tematsko zanimive za svet. Z vstopom v Evropo zna biti stanje še slabše saj se že sedaj mnogi filatelisti odločajo za vzporedno zbiranje drugih držav. Nekaj tega je zapisano v poglavju o "Vrednosti in vrednotenju znamk", nekaj podatkov o cenah tudi v "Forumu", kjer je celo ponudba o prodaji slovenskih znamk pod nominalno vrednostjo, kar je tudi eno od vaših vprašanj.

Zbirka države Slovenije bo dolgoročno vrednostno ostala na nivoju povrnjenih stroškov nakupa znamk pri čemer je embalaža (albumi, vložni listi itd.) ob prodaji gratis. Zbiranje iz domovinskih čustev je pri slovenskih znamkah realnost, pri čemer nekateri uživajo v izdelavi vložnih ali celo razstavnih listov po lastni zamisli in z uporabo inovativnih materialov (nadgradnja količinskega zbiranja). Dobiček v tem primeru je veselje ob aktivno porabljenem prostem času in sproščanju, ki daje dobičkonosne rezultate drugje.

Imeti trajnejše veselje do zbiranja znamk (ne samo skladiščenja) pomeni poleg odločitve o zbiranju znamk države tudi odločitev o zbiranju drugega materiala (celine, dotiski, žigi) ali še bolje si je poleg države omisliti tudi zbiranje tematike, ki zbiralca privlači, ali celo več tem hkrati, ki se v določenih elementih prepletajo in tako pridobimo možnost za različno oblikovanje in prikazovanje svojih eksponatov. Ko nam to dovolj dobro uspeva je le še korak do vključevanja v filatelistične razstave in nabiranje priznanj. FZS zadnja leta izpopolnjuje pristop v to smer in tudi filatelistični krožki po šolah so tako naravnani, rezultati pa so tudi vidni, nazadnje letos v maju na razstavi FIRAMLA v Trbovljah.

Razlika med zbiranjem žigosanih in čistih znamk z vidika bodoče vrednosti ni pomembna. Čiste znamke za zbiranje niso problematične, le pri hranjenju potrebujejo nekaj več pozornosti in primerno atmosfero v okolici. Žigosane znamke so lahko celo boj zanimive saj sobivajo z raznimi teksti in žigi v katerih so tudi mnogi podatki, ki so lahko za nekoga prava posebnost. Vedno je treba iskati lepo žigosane znamke in jih predvsem tudi lepo odlepiti. Pri slovenskih znamkah bo morda v prihodnosti žigosana zbirka celo več vredna, saj jih le malo konča na pismih. Kdor v to verjame, si sam ustvarja žigosane znamke z nakupom čistih in pošiljanjem preko pošte na svoj naslov. Lepo je, če so na takih ovojnicah kar cele serije, ki jih tudi shranimo ne da bi jih odlepili (še ena možnost zbiranja).

Zbirka, ki bo morda kdaj služila za predstavljanje na filatelističnih razstavah, kot je bila te dni v Trbovljah (tudi kategorija do 15 let), je dobro, da je enovita, čista ali žigosana, vsaj v tistem delu, ki se znajde na istem razstavnem listu. Precej je materialov, ki sodijo poleg znamk na tak list : izdaje v sotisku, integrirane izdaje, posebnosti na znamki ali robovih (Vaška situla), bloki, maksimum karte in tudi ovitki prvega dne. Predvsem v tematskih zbirkah uporabljamo tudi spominske žige, dotiske na dopisnice ali pisemske ovitke, uradne celine itd. Od tu dalje nastopa lastna iniciativa, tako v pogledu primernega izbora iz zgoraj navedenega kot tudi drugih dodatkov za popestritev. V tem sklopu so male pole manj pomembne, posebno kadar so tiskane v "plahtah" in zato težko uporabljive, a tudi na njih se včasih najde kaka posebnost, zaradi katere jo moramo kupiti.

Na naši strani lahko najdete kar nekaj tekstov, ki bi vam olajšali odločitev o zbiranju in tudi veliko osnovnega spoznavanja filatelije, s katerim lahko pričnete zbiranje. Prav v naslednjih mesecih bomo zaključili poglavje o "Vrednotenju in vrednosti znamk" (vaše vprašanje) in pripravili napotke v "Pomoč zbiralcem" o oblikovanju in izdelavi lastnih vložnih in razstavnih listov z uporabo računalnika in sodobnih materialov. S tem bomo tudi strokovno dopolnili naš zgornji nasvet za zbiralsko usmeritev. Ostanite torej še naprej z nami, morda vam nekoč ne bo žal.

 
MALE POLE, VELIK STROŠEK
Katalog Slovenika ima ceno za Ladijski vijak 5.000 SIT. Ali je to pošteno, ker ga nismo mogli kupiti, da sedaj prekupčevalci služijo z njim?

Najprej naj povem, da sem se odločil danes zadnjič pisati o tej temi, saj je že na vidiku nadaljevanka Ljubezen o kateri pa tudi ne bom pisal, ker večino napisanega o vijaku velja tudi zanjo. Kar je treba pri znamki Ljubezen posebej poudariti, bo zajeto že v tem odgovoru.

Drugo opozorilo velja vsem, ki se obračate na mene z vprašanji ali mnenji, da enak tekst pošljete tudi na naslov: Pošte Slovenije, Slomškov trg 10, 2000 Maribor, v roke g. Jože Fošt, namestnik generalnega direktorja; ali po e-mailu:info@posta.si. Tako bodo tudi tam sprotno seznanjeni z nezadovoljstvom zbiralcev in če nas bo veliko, se jih bo sčasoma le kaj prijelo.

Katalog slovenskih znamk, ki je izšel zadnje dni decembra, je res prinesel ceno za Ladijski vijak po 500 sit za kos ali 5.000 sit za polo, kot so to izdajo najavili v Biltenu Pošte Slovenije. Glede na potrebe in povpraševanje je izdajatelj kataloga najbrž ocenil, da bi bila taka vrednost primerna ali pa se je pozanimal po kakšni ceni prodajajo te znamke v trgovinah in na društvenih sestankih. Sprašujem pa vas, ali morate res za to ceno kupiti te znamke? Tudi sam nimam pole, a če bi jo v tem času kupoval in je na pošti ne bi dobil, bi jo kupoval za ceno nominalne vrednosti povečano največ za 20 %, ker mi je vse ostalo nerealno. Tudi vam svetujem, da si svojo potrebo ocenite na dosegljiv nivo in v tej smeri poskusite najti svoje zadovoljstvo. Že na naši strani nudi nekdo pod "Mali oglasi" pole znamk Ladijsko kolo in pričakuje ponudbe. Ponudite mu tisto ceno, ki je za vas sprejemljiva. Če ne boste uspeli, potem čakajte na čas, ko bo cena toliko spremenjena (nižja), da bo zadostila vaši pripravljenosti nakupa. Slej ko prej se bo to zgodilo, saj bodo zaloge, ki so jih nekateri pripravili, s časom naredile svoje in pri naših znamkah vam v tej smeri izdatno pomaga sam izdajatelj znamk, ki s politiko izdaj izgublja kupce znamk in malih pol. Na to kaže tudi primer na naši strani pod gumbom "Forum", v rubriki "Iščem in nudim", kjer so ponujene izdaje slovenskih znamk za ceno pod nominalno vrednostjo, z dodatnim popustom na količino. To kaže, da je sedanje stanje pokop zbiralcev slovenskih znamk, kar pametne trgovce sili v razprodajo zalog, pametne zbiralce, hobija verjetno ne bomo opustili, pa v preusmerjanje na zbiranje samo tematike ali znamk drugih poštnih uprav. Preusmeritev ni težka in bo še mnogo lažja po vstopu v Evropo in po prevzemu skupne valute. Ta proces se je že pričel in nič več ga ne more ustaviti, zato je vprašanje le še pri kako nizki nakladi bodo postale zopet zanimive slovenske znamke. Trenutno je naklada za filateliste 70.000 izvodov še vedno previsoka, naklada 10.000 malih pol pa vsaj v tem primeru nekoliko prenizka. Pošta Slovenije je z Ljubezensko znamko 2003 poskusila zadovoljiti filatelistične potrebe z naklado 12.000 malih pol (po 10 znamk), a je zopet udarila mimo. S povišano nominalno vrednostjo (180 sit) skoraj za dvakrat (vijak je bil C), preizkuša našo kupno moč, ki je zgleda za pošto edino pomembna kategorija. Za uporabnike poštnih znamk je taka nominala neprimerna, saj prijateljsko ljubezenske izjave navadno zlivamo na pošiljke kjer zadostuje A ali B in jih ne obtežujemo s svincem. A tudi vsebinsko je znamka Ljubezni ožje pomenska, zato je ni mogoče uporabiti denimo na poslovnih pismih ali vabilih. 

Upam, da vsaj tisti, ki imajo na filatelističnih okencih sklenjeno pogodbo o zagotavljanju malih pol niso ostali brez Ladijskega vijaka in Ljubezni. Ali pač?


PROSIM VAS, ČE MI LAHKO POVESTE KAKO IZGLEDA MINISTRSKI ALBUM?

Ministrski albumi Kraljevine Jugoslavije so eden izmed poskusov ekskluzivnih izdaj znamk, ki so nastajali po vsem svetu in bolj ali manj uspešno nastopali na filatelističnem trgu. Takih izdaj se tudi v današnji dobi ne manjka, saj je n.pr. temu sorodna izpeljanka tudi slovenska izdaja filatelistični esej.

Ministrski album Kraljevine Jugoslavije je vseboval četverček vsake znamke v seriji na svojem listku, tiskan na nekoliko večjem papirju zaradi pritrditve v ovitek ali platnice. Znamke so bile enake barve kot v splošni izdaji, niso pa bile zobčane in zadaj ni bilo lepila. Ime so dobile po tem, da so bile prvotno le darilo izdelano v deset izvodih, kasneje pa je bila naklada nekoliko večja, vendar ne večja od 250 izvodov. V taki obliki so bile izdane le nekatere priložnostne kot tudi redne znamke. Današnja vrednost ministrskega albuma je "ljubiteljska", kar pomeni, da se dogovori med strankama oziroma se cena oblikuje na dražbi.


KOLIKŠNA JE PRI  "Ladijskem vijaku" PRAVILNA NAKLADA: 100.000 ali 10.000 ?

Ladijski vijak z vidika zakonske osnove.
Ker se vprašanja o "Ladijskem vijaku" nikakor ne poležejo, predvsem v zvezi z naklado in obliko izdaje, dodajam nekaj točnih definicij po katerih si lahko oblikujete lastno mnenje.
V BILTENU št. 43 piše v podatkih o izdaji te znamke pod izvedba naslednje: "štiribarvni offset v poli po 10 znamk".

Pravilnik o izdajanju poštnih vrednotnic (v nadalj. Pravilnik), veljaven od 12. 10. 2002, pod 7. točko 2. člena pojasni polo takole:
"Pola poštnih znamk je prodajna pola, ki obsega najmanj 50 rednih ali najmanj 11 priložnostnih natisnjenih poštnih znamk s perforacijo, ki sega praviloma do zunanjih robov te pole".

Je morda ladijsko kolo mala pola, kot so menili mnogi kupci? Definicija tega pojma je v Pravilniku v 2. točki 2. člena in se glasi:
"Mala pola poštnih znamk je prodajna pola, ki obsega od 4 do 10 natisnjenih poštnih znamk s perforacijo, ki sega praviloma do zunanjih robov te pole".

Veliko zbiralcev pa je ladijski vijak kupilo v dobri veri, da je to blok. Zakaj? Odgovor najdemo v 1. točki 2. člena Pravilnika, ki definira blok takole:
"Blok poštnih znamk je posebna oblika tiska ene ali več priložnostnih poštnih znamk, katerih perforacija praviloma ne sega do zunanjega roba bloka. Poštna znamka ali znamke v bloku so lahko detajl motiva, ki je na celem bloku".

Postavljam javno vprašanje Pošti Slovenije, po katerem Pravilniku in njegovi definiciji je ugotovila, da je znamka ladijski vijak izdana v poli? Od tega je namreč odvisno ali je bila naklada 100.000 izvodov ali samo 10.000 izvodov, kar pa je že desetkratna razlika.


VREDNOTENJE "VERIGARJEV"

Verigarji so klasičen primerek zbirke, ki ima lahko le ljubiteljsko ceno. Ta se dogovarja med urejevalcem gradiva (prodajalcem, ponudnikom) in zainteresiranim zbiralcem (kupcem, preprodajalcem). Kot vsaka druga zbirka mora zadostiti osnovnim pogojem kvalitete kot so celovitost, zobčanost, ohranjenost, barvitost, itd.. Pri Verigarjih pa je dodatno k temu, kar večina drugih zbirk nima v taki zahtevnosti, še izrednega pomena pravilna ureditev po vseh tehničnih parametrih. Brez tega Verigarji zgubijo na svojem pomenu in zanimivosti. Ureditev je dostikrat vprašljiva, ker zavisi od strokovnosti urejevalca in njegove usposobljenosti, uporabljene literature in preverjenosti s primerjanjem sličnih zbirk. To zadnje največkrat izostane zato tehnični elementi niso poenoteni v vseh sicer že znanih detajlih. Vse te pomanjkljivosti želijo popravljati resni zbiralci v neformalnem "Združenju ljubiteljev Verigarjev". 

Vsak urejevalec gradiva ve koliko časa je vložil v svojo nikoli dokončano zbirko Verigarjev in skozi to opravljeno delo jo tudi visoko vrednoti. Globoko spoštovanje za opravljeno delo. Toda ob prodaji bi moral do neke realne mere upoštevati (odšteti) tako imenovane "olajševalne okoliščine" kot n.pr. svoje veselje ob uspehih, zbiralske užitke ob odkritjih in tudi finančne vložke v delu, ki so normalni za aktivno izvajanje katerekoli drugih hobijev. Kar moramo pri Verigarjih še poleg naštetega upoštevati je zadovoljstvo, da bo kupec prevzeto delo ohranjal naprej, torej bo zbirka še živela čeprav v drugih rokah. Torej izgubljamo tudi del vrednosti, ker v nekem smislu prenašamo zapuščino in nasledniku povzročamo (sicer zaželeno) stroške z ohranjanjem našega dela. Ugotovili ste že, da naj bi vse navedeno veljalo ob prodaji znotraj filatelističnega kroga, zunaj njega pa so razmerja čisto komercialna.

Na drugi strani ceno Verigarjem oblikuje povpraševanje. To je sila skromno, čeprav priznam, da se po osamosvojitvi nekoliko izboljšuje, ker so te izdaje začetek Slovenike in dobivajo čisto druga razmerja, kot so jih imele znotraj Jugoslavije. Nikoli pa ne bo povpraševanje doseglo kakega vidnejšega napredka. Vzrokov za to je več, saj je prostega, še ne pregledanega gradiva vse manj in je napor za nova odkritja vse večji, včasih že kar umetno izzvan, zbirke pa cenovno presegajo možnost večjega zanimanja, ker že prehajajo v fazo naložb, ki so žal vsaj za sedaj še preveč negotove. Iz vsega napisanega sledi, da je kataloška vrednost pri Verigarjih uporabna zgolj v splošnem informacijskem pomenu in morda še v vrednostnem razmerju, vse ostalo pri morebitnem zamenjevanju lastnika zbirke pa je stvar resnega razmisleka in partnerskega dogovora. 

Trenutno prava vrednost Verigarjev se zelo dobro pokaže tudi na dražbi, denimo edini slovenski, ki jo imamo dvakrat na leto. Vendar je ponujenega gradiva premalo, zanimanja pa še manj, razen za potovane celine iz tistega časa. Nabava ali bolje nakup Verigarjev iz ekonomskih razlogov brez filatelističnega pridiha, samo zaradi kasnejšega pričakovanega dobička je nesmiselna poteza.

Oproščam se, če sem napisal več kot bi bilo potrebno. Na vašem mestu bi se najprej obrnil na g. Pirca, Ptujska c. 23, Ljubljana, kjer bi dobili vrednostno oceno po strokovni strani in predvsem izvedeli za trenutne izkušnje iz dosedanjih dražb. Če bi bilo potrebno še kaj več, je sigurno treba najti ustreznega zbiralca, ki je zbirko Verigarjev urejal in jo ima v širšem obsegu, kot je vaše nabavljeno gradivo. Takega človeka vam bo lahko svetoval g. Pirc na podlagi ogleda vaših znamk.


"LADIJSKI VIJAK" - ZAKAJ JE RAVNO TA ZNAMKA TAKO ZANIMIVA ?

Nanizali ste kar nekaj vprašanj, na katera bom skušal odgovoriti po svoji vesti, morali pa bi jih poslati tudi Pošti Slovenije in Filatelistični Zvezi Slovenije (FZS), da bi spoznali obe strani.
Deset let učne dobe pri izdajanju znamk je mnogo preveč, da bi Pošta Slovenije in njena Komisija za izdajo poštnih vrednotnic (beri znamk) spoznali, da se skoraj ne splača tiskati znamk za vlaganje v albume. Moja trditev izhaja iz podatkov za leto 1955, kjer med manjšimi državami zahodne Evrope izda Irska najmanj, to je 11,5, Danska pa največ, kar 36,5 priložnostnih znamke na prebivalca. Švica, kot najbolj zbirana a tudi najdražja je leta 1955 izdala 26,5 priložnostnih znamk na prebivalca. Slovenija je v istem letu izdala 2,6 znamke na prebivalca s posamično naklado 150 do 400 tisoč izvodi, sedaj pa izdajamo (2001) več kot polovico manj s posamično naklado 70 do 180 tisoč izvodi. Pomanjkanje znamk na splošno izhaja že iz navedenih razlogov.
Ob "ladijskem vijaku", za katerega je v Biltenu podatek o nakladi 100.000 izvodov, je situacija še mnogo slabša, saj so te znamke izšle v "poli" po 10 kosov (5 parov) skupaj v okvirnem zobčanju, ki se sicer uporablja za spominske bloke (ni zobčano do roba papirja). Tudi če to odmislimo, so mnogi še vedno menili, da je to "mala pola" in ne pola kot piše v Biltenu, saj so robne oznake (temne ladje) tako razporejene, da imaš vse možne variante zbrane le če kupiš celo polo. To pojasnjuje zakaj so mnogi zbiralci kupili celote, katerih naklada je samo 10.000 kosov (abonentska količina je 4x večja). Iz tega razloga torej nastaja panika pri zbiralcih in trgovcih, ki slutijo možnost zaslužka. Zamera za nastalo stanje gre Komisiji za izdajo znamk, v kateri sedijo tudi predstavniki FZS, ki bi morali poznati razliko med polo, malo polo in blokom in predvideti povpraševanje po tiskarskih celotah, ne glede na to kako jih poimenujemo.

Večje povpraševanje po znamki "ladijski vijak" je bilo slutiti tudi zaradi, za naše razmere nenavadne oblike, kar je bilo posebej reklamirano, kot prva okrogla znamka na slovenskem, čeprav je to za tujino že pretekli čas. Znamka je morala biti prav zaradi te posebnosti, tiskana in zobčana v tujini in je v tem (skoraj) edina med slovenskimi znamkami. Še bolj kot oblika, pa je zbiralce pritegnilo opozorilo, da je na znamki ladijski vijak obrnjen narobe in naj bi torej bila znamka z napako. Iz tega razloga je že prvi dan dobila ime "Titanik". Naši Pošti se je nekaj takega že zgodilo leta 1996, na mali poli za OI, ko so zamešali vrstni red barv na zastavi. Napačne pole so ostale v prodaji, pridružile pa so se popravljene in tako je bil zaslužek dvojni. Bo morda tako tudi tokrat?
V času izdaje je bila trenutna vrednost znamke "ladijski vijak" C (95 SIT), če ste jo kupili na Pošti. V trgovinah dodajo svoj zaslužek, pri špekulantih pa je odvisno od posameznika kdaj bo z zalogo prišel na tržišče in za koliko. Kakršna že bo cena, se bo izoblikovala po umiritvi tržišča. Po izjavah predstavnikov Pošte, se izdajajo priložnostne poštne znamke pretežno za filateliste, torej so male naklade še naprej možne in pričakovane. Če že Pošta ne, bi vsaj Država, kot njen lastnik in skozi proračun plačnik izgub, morala ukrepati, saj bi znamke poleg finančnih koristi, prispevale k spoznavanju Slovenije, ker je znano, da so potovane po svetu poceni promocijsko blago, ki ga financira potrošnik. FZS pa naj razmisli kako preko svojih predstavnikov, ob strinjanju z založniško politiko Pošte, uničuje domače, namesto da bi skušala zainteresirati tuje zbirateljstvo.

O tej temi piše tudi g. Štampfl v DNEVNIKU, sreda, 20. 11. 2002, v rubriki FILATELIJA.

Če z odgovorom niste zadovoljni, oz. vas podrobneje zanima ta problematika, vas vabimo, da si na naših straneh www.filatelija.com ogledate še naslednje: 

v zgornji vodoravni vrsti gumbov pod:  
Zanimivosti Iskali smo znamko Špik. (20. 07. 2002)
Članki Slovenskim znamkam na pot - prvič (april 1992)
Slovenskim znamkam na pot - drugič (januar 1994)
10 let slovenskih znamk (marec 2002)
Odgovori Kakšen je vaš komentar k ceni "Idrijske čipke 1997".
Kakšno vlogo imajo cene v katalogu.
Kdo bi mi strokovno in pošteno ocenil zbirko znamk.
v levi navpični vrsti pa še pod:  
Osnovni pojmi Pole, bloki, zvežčki.
Tehnična zapletenost Zgodi se škrat.


KAKŠEN JE VAŠ KOMENTAR K CENI ZA "IDRIJSKE ČIPKE 1997"?

Iz vašega pisma sem razbral, da niste pravilno informirani. Idrijska čipka s flourescentnim napisom in letnico 1997 (to je pomembno), je v zadnjem Katalogu (2002) ocenjena 21.000 SIT oziroma v tabeli celo 25.000 SIT. Iz tega sumim, da tudi ne veste, da se nekatere vrednosti iz te serije tiskajo (ponatisi) tudi še v letu 2002 in se gibljejo vrednosti enega kompleta letnih ponatisnjenih znamk trenutno med 3.000 in 4.000 SIT, kar je tudi veliko napram nominalni vrednosti. Če boste iskali te ponatisnjene znamke in želeli kompletirati po letih izhajanja, potem iščite znamke z desnega roba, ki imajo ob sebi odvečni robni trak na katerem je natisnjena letnica ali pa številka z miško. Po teh oznakah se namreč znamke po letih tiskanja ločijo med seboj. Ko polo razdelimo na posamezne znamke, z gotovostjo vemo le za dve znamki (z robom) iz katerega leta so. Iz tega sledi kako malo dokaznega materiala obstaja (2 znamki od 100) in kako zna cena prav zaradi tega še kako narasti.
Okoli najave redne serije 1 in 2 "Idrijskih čipk" se tudi sam ne spominjam, da bi Pošta delala kakšen velik pomp. Zadnja platnica Biltena št. 9 s kratkim Bogatajevim tekstom in serija parov znamk iz leta 1996 je bilo naj brž vse. Naj mi bo oproščeno, če sem kaj spregledal, a za gotovo vem, da ponatisi niso bili objavljeni v poštni literaturi za filateliste (Bilteni), razen morda v poštnem uradnem glasilu, ki pa zbiralcem ni splošno dostopen. Skratka, splošno zbirateljsko občinstvo se je informativno lahko oslonilo le na Velikanjev Katalog, ki pa še v letu 1999 nima zabeleženih ponatisov. Ti so prišli v javno objavo šele leta 2000 in so v Katalogu 2002 tudi dopolnjeni. Tako so tisti, ki niso pri viru informacij, seveda izdaje po letnikih zamudili in če menijo, da to res nujno potrebujejo, potem bodo zamudo tudi drago plačali. Osebno (zase) sem prepričan, da tega materiala ne potrebujem, saj so taka igračkanja v stilu vzhodnih špekulativnih izdaj ne priporočljiva tudi s strani Svetovne filatelistične zveze. Žalostno je, da tako izdajanje znamk podpira tudi Filatelistična zveza Slovenije preko svojih predstavnikov v "Komisiji za izdaji poštnih vrednotnic" pri Pošti Slovenije, od koder so verjetno tudi pricurljale informacije, ki so jih s pridom uporabili za vas tako imenovani "posvečeni". Sam se zelo jezim na Pošto, ker meni, da mora priložnostne znamke izdajati za filateliste (izjava predstavnika), iz vašega opisanega primera, pa sem se šele zavedel, da izdaja celo redne znamke za "posvečene filateliste".


		 V katerem letu so bile "čipke" tiskane spoznamo po letnici ali
		 številki pole ob miški. (glej tabelo na str. 43 - Katalog 2002).

Kakšen je moj komentar, me sprašujete spoštovani gospod Franci? Tega je veliko preveč, da bi vam tu napisal oziroma prepisal iz že objavljenih tekstov. Če ga želite vedeti, ga morate najti  in prebrati nekje na naši internetni strani, na kateri je večina mojih komentarjev že zbranih. Na uvodni strani pod gumbom "članki" najdete: "Slovenskim znamkam na pot-1" (1992), "Slovenskim znamkam na pot - 2" (1994), "10 let slovenskih znamk" (2002) itd. Na uvodni strani pod naslovom "Anketa. Iskali smo znamko Špik" (2002) najdete tekst o premajhnih nakladah naših znamk. Prav tako pa je nekaj odgovorov in tudi mnenj drugih zbiralcev zbranih na "Forum-u".  Nekaj tekstov imam še v rezervi, a morda sploh ne bodo prišli na vrsto, saj me provokacije kot je vaša, silijo v sprotno pisanje in odgovarjanje na vprašanja. Vseh odgovorov ne objavljam, ker so mnogi osebnega značaja ali se podvajajo, a ta odgovor gotovo sodi med objavljene, zato ga boste našli pod gumbom "odgovori".
Zahvaljujem se vam za pisanje, s katerim ste me opomnili na dodatni problem, o katerem do sedaj nisem razmišljal. Ko bi zbiralci nekoliko bolj stopili skupaj, se nekoliko več odzivali na probleme, pisno in javno reagirali na opažene nepravilnosti ali pomanjkljivosti, aktivno sodelovali na izzvanih forumskih vsebinah, bi se lahko kmalu, mi zbiralci poštnih vrednotnic, posvetili samo zbiranju, brez bojazni, da nam kaj odjadra mimo.


KAKŠNI SO NAJBOLJŠI POGOJI ZA HRANJENJE ZNAMK?

Ohranjanje znamk je zelo zahtevno opravilo predvsem v primeru starejših znamk. Pri tem ne gre samo za občutljivost na temperaturo in vlažnost, temveč za celovitost klimatskih pogojev prostora, kot tudi za primernost uporabljene embalaže. Najhujša posledica negativnosti vseh teh parametrov je rjavenje znamk.
Lahko je znamke hraniti v bančnem sefu, posebej prirejenim za čuvanje umetniških del, kjer se vsi pogoji uravnavajo z avtomatskimi napravami, težko pa je to početi doma, kjer ni primernega prostora ali pa ga uporablja več oseb v različne namene. Torej je za ohranjanje znamk prvi pogoj imeti večji prostor, to upočasni spreminjanje klime v njem, s čim manj uporabniki, kar nam omogoči boljšo kontrolo nad klimatskim dogajanjem. V tem prostoru je v zimskem času, ko umetno ogrevamo, najbolje držati temperaturo med 16 in 18 stopinjami C, v ostalem času pa prepustiti, da se klima v prostoru oblikuje po naravni poti vendar naj bodo spremembe čim bolj počasne. Seveda pri tem čim manj uporabljati prezračevanje, do 10 min. na dan s tem, da so znamke v omari zaprte in prostor ne prepuščati sončnim žarkom. Tako uravnana klima bo imela ob poletni vročini največ 23 stopinj in povprečno vlago 45 - 50 %, kar je primerno za preprečevanje sušenja in s tem pokanja lepila. Važno je, da se klima spreminja skozi daljši čas čim bolj naravno. Sam imam že desetletja s termo trakom zatesnjena vrata omare v kateri so znamke zato, da ni direktnega vpliva prezračevanja in s tem še dodatno upočasnim spreminjanje klimatskih razmer v mikro prostoru.
Mikro klima pri čuvanju znamk še daleč ni vse kar moramo storiti. Potrebna je tudi kvalitetna embalaža, kot so albumi, havidi, kartoni in ostala oprema o kateri bomo v kratkem tudi pisali na naši strani. Prenos znamk iz prostora hranjenja v kak drug prostor, kar je posebno v zimskem času moteče, je prav tako škodljiv. Vsaj enkrat letno, bolje pa je to narediti spomladi in jeseni, je potrebno znamke "prezračiti". To pomeni vsako znamko s pinceto prijeti, jo potresti (premakniti) in postaviti v prvotni položaj. S tem tudi nadziramo možnost sprijemanja.
Velikega pomena je tudi samo nalaganje materiala. Albumi, ali tudi druga embalaža, naj stojijo pokonci. Poševno stoječi albumi se krivijo in s časoma postanejo neuporabni. Albumske strani in znamke v njih nimajo enakomernega pritiska in tudi ne enake temperature in vlažnosti, zato se poleg krivljenja pojavi še zlepljanje. Še slabša je situacija, če so albumi ležeče naloženi na kup. Pokonci stoječi albumi naj se med seboj stikajo toliko, da ohranjajo svojo pokončno držo. Nikakor naj se ne tiščijo, ker se s tem preprečuje prenos zunanjih pogojev v notranjost albuma in s tem zračenje znamk.
Pri ohranjanju znamk je poudarek na nežigosanih "čistih" znamkah, toda tudi žigosane znamke je primerno hraniti pod enakimi pogoji. Novejše znamke s tako imenovanim "tropskim lepilom" so manj dovzetne za klimatske spremembe, vendar se na to ne zanašajte preveč.


KOLIKO MORAM BITI STARA IN KOLIKO ZNAMK MORAM IMETI, DA LAHKO RAZSTAVLJAM?

Mladost za razstavljanje ni ovira. Poznamo tudi mladinsko filatelijo, ki ima med razstavnimi eksponati posebno (blažjo) kategorijo, v kateri torej razstavljaš med sovrstniki.
Morala bi se vključiti v katero od društev, kjer bi lahko dobila dodatno pomoč. Morda je najbližje društvo za tebe mariborsko, ki je dostopno tudi preko povezav z naše strani. V Mariboru je tudi g. Bračič  bojan.bracic@posta.si, ki se veliko ukvarja z razstavami. Sporoči mu svoje želje, morda ti bo dal bolj natančne napotke. Zelo uspešno pa bi bilo na šoli, če vas je več zbiralcev znamk, ustanoviti krožek z mentorjem, tako bi imeli strokovno zaledje pri roki.
Razstavljanje ni povsem odvisno od števila znamk, pač pa od teme, ki si jo izbereš in jo pripraviš za predstavitev. Tema je tvoj osebni izbor. Morda so to rože, ožje lahko n.pr. vrtnice, planinsko cvetje, zdravilne rastline, zvončnice itd. Enako velja tudi za druga področja, če omenim samo nekatera: živali, šport, promet, vesolje, zgodovina pošte, gorstva, Alpe, mesta, arhitektura, kultura, Unicef, itd.. V vseh teh področjih pa še lahko izbiraš detajl za obdelavo. Skratka, razstava mora imeti naslov in z znamkami pripovedovano zgodbo ali strokovno razložitev. Znamk torej ne potrebujemo prav veliko, če imamo zbrane samo tiste, ki so podrejene vsebini. Ob tem uporabimo tudi druga gradiva, ki se navezujejo na izbrano temo, kot so n.pr.: poštne celine, spominski žigi, ovitki prvega dne itd.. Torej iz vseh filatelističnih gradiv o katerih pišemo na naših straneh in iz raznih tekstualnih pojasnil (zelo kratkih), ki jih nabereš po raznih učnih knjigah, leksikonih itd..
Znamke so lahko čiste ali žigosane, vendar ne smejo biti poškodovane. Odvečne znamke, dvojne ali tiste, ki ne sodijo pod naslov zbirke, skušaš zamenjati za take, ki jih potrebuješ. Razstavno temo se navadno gradi dalj časa in skozi leta dopolnjuje ali tudi širi (strokovno izpopolnjuje), zato smo filatelisti bolj vztrajni ljudje in zlepa ne vržemo puške v koruzo. Vmes pa razstavljamo in prav to nam pokaže, kaj lahko izboljšamo za naslednjo razstavo itd.
V Sloveniji se na leto zvrsti kar nekaj razstav, ki jih organizirajo društva, šole, pošta itd.. Za pomembnejše razstave se objavi razpis in naredi izbor med prijavljenimi. Dobri razstavni eksponati gredo na razstave tudi po svetu a za sedaj to le v vednost. Mislim, da je ta trenutek razpisana razstava v Trbovljah kamor ravno tako lahko pogledaš preko naše strani. Več napotkov ti ta trenutek težko dam, ker ne poznam tvojega zbranega materiala, niti interesa, a saj se boš še kdaj oglasila.


KAKŠNO VLOGO IMAJO CENE V KATALOGIH?

O vrednosti znamk, nakupu in prodaji ter menjavi, bomo napisali članek, ki bo celovito predstavil to področje. Tu vam posredujemo le nekaj splošnih usmeritev. Znamka ima svojo nominalno vrednost, zato predvsem z novejšimi lahko trgujemo kar na podlagi tečajne liste, posebno v primerih, ko so znamke čiste in še uporabne za frankaturo.
Koliko odstotkov "marže" boste priznali ponudniku za njegove nabavne in skladiščne stroške se z njim dogovorite. V trgovini pa so cene določene, zato se odločate o kupiti ali ne kupiti predvsem na podlagi financ in privlačnosti znamk. Dražbe znamk pokažejo res prave vrednosti, kjer se srečata ponudba in povpraševanje hkrati na istem mestu. V svetu je veliko filatelističnih dražb, pri nas pa sta dve do tri na leto.
Znamke imajo tudi svojo ljubiteljsko vrednost. Ta je odvisna od vaše želje za posedovanjem določenih znamk in seveda ponudbe, ki je lahko večja ali manjša. Pri zamenjavi filatelisti mnogokrat menjajo 1:1 (znamka), saj je več vredna tista, ki je nimamo in je kupčija dobra, če zanjo odštejemo tisto znamko, ki nam leži odveč. Menjavajo tudi po cenah v katalogu, torej 1 MM (Michel marka) vaših znamk za 1 MM ponudnikovih znamk, kadar menijo, da bo taka menjava bolj ustrezala.
Znamke imajo svoje skrivnosti ali bolje razpoznavnosti, ki jih bomo postopno odkrivali na naši strani. V prvi vrsti morajo biti kvalitetne. Enake znamke imajo lahko različen tisk, vodni znak, zobčanje in zobce, papir, napako itd., zato nimajo v vseh primerih enake cene. Če niste vešči v tem določanju in da si ne povzročite škode, vam take odstope (redkosti) pokaže strokovni pregled sodno zapriseženega izvedenca.
Filatelisti največ uporabljamo Michel katalog in znamke prodajamo ali kupujemo po 30% navedene vrednosti, kar navadno povemo: "Prodam po 30 % MM". V nekaterih primerih je to tudi nekoliko več (n.pr. Švica) ali pa tudi precej manj (vzhodno in izven evropske države). Filatelisti prodajamo, kupujemo in zamenjujemo znamke na društvenih srečanjih, kamor lahko pridejo tudi nečlani. V Ljubljani je to ob nedeljah dopoldan v Dijaškem domu na Taboru (vhod iz Kotnikove ul.).
Preko naše strani imate tudi dostop na Filatelistični forum, ki omogoča informiranje in debatiranje o strokovnih problemih ali pa samo ljubiteljsko zabavanje, ter dostop na Male oglase s ponudbo, povpraševanjem in menjavo znamk.


RAD BI ZBIRAL SAMO BLOKE, ALI BI BILO TO V REDU IN KJE JIH NAJCENEJE DOBIM?

Na naših straneh, pod "osnovni pojmi" lahko preberete o razliki med blokom in malo polo, kajti to bi najlažje med seboj zamenjali. Bloki navadno spremljajo serijo znamk, zato jih večinoma ni dobiti posamezno. Nekatere države pa prav zaradi zbiralcev kot ste vi, izdajajo bloke v večjem številu izvodov (vaša primerka) in računajo na komercialni uspeh predvsem pri prodaji kot spominek turistom. Bloki so tudi vedno večji in jih je težko shranjevati. Leta 2000 je izšel blok s portreti cca 180 državnikov, ki so se udeležili zasedanja Skupščine OZN in je precej večji kot format papirja A4. Poleg je izšla tudi pola znamk z vsemi prej omenjenimi, med katerimi je tudi g. M. Kučan. Združeni narodi v NY so 1955 leta izdali tri znamke in blok z enakimi znamkami. Ta blok je več vreden kot vse ostale izdane znamke OZN podružnice NY. Torej so bloki lahko tudi zelo dragi. So pa po vsebini in obliki zelo privlačni in verjetno zato vaše navdušenje.
Vse filatelistične materiale (torej tudi bloke) se najceneje kupuje direktno od državne pošte, ker jih tam dobimo po nominalni vrednosti in dodane poštne stroške. Če naročamo več stvari hkrati, zato pa redkeje, prihranimo tudi pri poštnini. Ob takem nakupu je tudi garancija, da so bloki uradno izdani in ne gre za privatne komercialne izdaja, ki jih je vedno več, ker ljudje vse premalo vedo o znamkah in zato vedno bolj nasedajo prevarantom. Na naši strani so povezave z uradnimi poštami precejšnjega števila držav. S klikom torej si lahko ogledamo znamke, tudi predhodnih izdaj, ugotovimo cene in stroške poštnine ter željeno lahko tudi naročimo. Sicer pa se tudi v naših filatelističnih trgovinah, da nabaviti dokaj ugodno, vsekakor ceneje kot preko več posrednikov.


KDO BI MI STROKOVNO IN POŠTENO OCENIL ZBIRKO ZNAMK?

Znamke v albumih vam lahko oceni uradno zapriseženi cenilec s področja filatelije, ki je zapisan pri vašem ali katerekoli drugem sodišču v državi. Vam je najbližje mariborsko sodišče zato boste tam dobili podatke o cenilcih s tega področja, lahko pa prosite za posredovanje spiska cenilcev po ostalih sodnih okrožjih.
Znamke ocenjujejo tudi trgovci z znamkami (lahko so istočasno tudi cenilci), ki so lahko tudi potencialni kupci ali pa vedo za iskalca takih znamk. V Mariboru je taka trgovina Europhila, Cafova 4, sicer pa se lahko obrnete na druge trgovine, ki so v večjih mestih.
Tudi dolgoletni zbiralci (filatelisti) dajo lahko svojo oceno, posebno kadar so strokovno usmerjeni v prav tako zbiranje, kot je vaša zaloga.
Najbolj se dejanska tržna vrednost izkaže na dražbi. Pri nas obstaja dražbena hiša Fock in Pirc, Ptujska 23, Ljubljana, ki 2 x letno organizira dražbo. Problem pri tem je, da je premalo zanimanja za znamke in zato dražitelji cene ne dvigujejo kaj prida. Če so v vaši ponudbi boljše in predvsem redke znamke, je najbolje poiskati dražbeno hišo na tujem, denimo v Nemčiji, kjer jih je kar veliko.
Pred odločitvijo je sigurno potrebno mnenje o gradivu dobiti na več mestih in tako ugotoviti realne možnosti prodaje in doseganja cen. Verjamem, da bodo cenilci, na katere se boste obrnili, prvi pregled opravili brez plačila in tudi svetovali, kaj bi bilo najbolje ukreniti. Če bi bilo res potrebno izvesti cenitev - preverjanje pristnosti znamk (atestiranje) ali ugotavljanje izjem, bodo tudi povedali koliko bi to stalo. Vendar to pride v poštev samo v izredno redkih primerih in dvomim, da bo v vašem primeru do tega prišlo.
Opozarjam, da je lahko vaš oče ob zbiranju znamk zbiral tudi druge filatelistične materiale, vsaj tako večinoma zbiralci počnemo. Zato dobro poglejte, če morda ne obstoja kakšna škatla s pisemskimi ovitki in podobnim, ki vsebuje redke žige ali posebne poštne usluge. To bi znalo imeti tudi lepo ceno.
Če bi bili kje bližje, bi vam ponudil tudi svojo pomoč, tako pa vam le želim, da bi namen uspešno speljali. Če se zatakne ali pa boste v dilemi, se lahko še vedno oglasite za nasvet.


KAKO IN KJE LAHKO KUPIM KATALOG ZNAMK?

Pri nas se katalogi naročijo v nekaterih knjigarnah (tuja literatura), ki poskrbijo za nabavo pri tujem založniku. Enako vam bodo pomagali nabaviti katalog tudi v večji filatelistični trgovini. Največ se pri nas uporabljajo MICHEL katalogi, ki za Zahodno Evropo izidejo vsako leto septembra meseca. Ob izidu novega kataloga se v prodaji pojavi največ rabljenih, za leto ali dve starejših, a za mnoge zbiralce še zelo uporabnih, žal pa tudi največkrat že v naprej rezerviranih katalogov, zato do takih ni prav lahko priti. Za rabljene kataloge povprašajte na filatelističnih društvih ali se udeležite srečanja njihovih članov. Morda bi bilo iskanje preko Malih oglasov tudi uspešno, če bi vašo željo po katalogu opremili z nekaj več podatki (glejte Branje katalogov).
Novi katalogi se nabavljajo tudi neposredno pri založniških hišah (Michel, Scott, Yvert itd.), ki imajo svoje ponudbe na internet straneh. Kdor ima priliko, pa v tem času v tujini stopi tudi v kak antikvarijat, kjer se najdejo rabljeni katalogi po zelo sprejemljivi ceni. Katalog je pomembno imeti, ker nas opozori na malenkosti, ki bi jih sicer zagotovo spregledali. O tej "različnosti enakih znamk" nameravam v kratkem napisati opozorilni članek.



NAZAJ      DOMOV        NAPREJ