K, k, dvanajsta črka slovenske abecede.

1. V filateliji nima pomembnega mesta razen, da se pojavlja kot okrajšava za denarno enoto Krona kot npr. Kč, Kčs, Ks, in Kr, lahko pa je tudi okrajšava za Krajcar oz. Kreuzer kot kr.
2. Je mednarodna avtomobilska oznaka za Kambodžo.
3. Oznaka za fizikalno mersko enoto absolutne temperature kelvin.
4. Kemični simbol za kalij.
5. Veliki K uporabljamo v informatiki kot KB, mali k pa za predpono kilo.
6. K2 je oznaka za najvišji vrh v Karakorumu in drugi najvišji vrh na Zemlji, ki ima višino 8610 in so ga prvič osvojili 1954. leta.

KABO, rt, rtič; ºCabo.

KAISER, KAISERIN, nem; cesar, cesarica. Predvsem beseda moškega spola se uporablja v filateliji, v primerih avstrijskega, nemškega, ruskega itd. cesarstva.

KAISERLICH, nem; cesarski. Na znamkah se večinoma pojavlja kot kratica K ali okrajšano Kais. Najbolj poznani je K und K Feldpost na avstrijskih znamkah in pomeni Cesarsko kraljevsko vojno pošto.

KAISERREICH, nem; cesarstvo, cesarjevina.

KAJMANSKI OTOKI, so trije nizki koralni otoki, severo zahodno od Jamajke. Odkril jih je Krištof Kolumb leta 1503. V 17. stoletju so jih poselili Angleži. Od leta 1962 so kronska kolonija z avtonomijo. Znamke tiskajo pod tem imenom od leta1900.

KALIMANTAN, ºBorneo, v ožjem smislu le tisti del otoka, ki pripada Indoneziji.

KALIMNO, KALYMNOS, ºCalino.

KALKIA, majhen otok v Dodekanezu, zahodno od Rodosa, ki je bil od leta 1912 večkrat okupiran od Italijanov, ki so ob tem izdajali tudi znamke z pretiski v različnih oblikah imena: Karki, Calchi in Carchi

KAMBODŽA, je leta 1863 postala francoski protektorat, 1887. leta pa del francoske Indokine. Med drugo svetovno vojno je bila pod japonsko zasedbo, nato pa do 1954. leta avtonomna država v okviru Francoske skupnosti. Kampučija se je poimenovala v letih med 1975 in 1989. Predvsem novejša zgodovina je zelo pestra zato bomo našli tudi znamke z imenom Kmerska republika. Uradno pa je vseskozi kraljevina, ki leži v jugovzhodni Aziji, v zaledju Tajskega zaliva. Njena površina meri 181.035 km² in ima 9,9 mln prebivalcev. Znamke izdajajo od leta 1951.

KAMENOTISK, je starejši način ploskega tiska, ki ga včasih imenujemo tudi litografija, pri katerem dobimo odtis z gladke površine, na kateri ni slika vdolbena kakor pri globokem tisku, niti ni izbočena kot je to slučaj pri knjigotisku. Sliko za tiskanje se prenese na gladko polirano površino, kamna, cinka ali aluminija, z risanjem ali nanašanjem posebne mastne barve, ki se kasneje še fiksira s pomočjo kislin. Pri tiskanju se tiskarska plošča vlaži a posebnimi koluti, a voda se prijemlje samo na delih, ki niso obdelani z maščobo, ker mastne površine odbijajo vodo. Potem se z koluti nanaša barvo, ki se prijemlje samo na mastne površine in se od z vodo vlažnih površin odbija. Ko na tako tiskarsko ploščo prislonimo papir, ostane na njem odtis obarvanih površin.

KAMERUN, republika ob Gvinejskem zalivu. Njena površina meri 475.442 km² in ima 12,9 mln prebivalcev. Bivša portugalska posest nad katero so leta 1884 Nemci prevzeli protektorat. Kasneje, leta 1916 so Kamerun zavzele francosko - angleške vojaške enote, leta 1919 pa je bilo ozemlje razdeljeno delno pod francoski mandat, delno pod angleškega, severovzhodni del pa je bil priključen Francoski Ekvatorialni Afriki. Leta 1946 je Kamerun postal mandatno ozemlje OZN, ki ga je poverila v upravljanje francosko-britanski upravi. Po razglasitvi neodvisnosti 1961. leta, je nastala Zvezna republika Kamerun in kasneje spremenila ime v Združeno republiko Kamerun, ob tem pa se je severozahodni del države priključil Nigeriji. Prve znamke za Kamerun je izdala še nemska oblast 1896. leta, Nadalje pa so se uporabljale francosko - britanske kolonialne znamke in od 1961. leta znamke republike.

KAMMZÄHNUNG, nem; ºgrebenasto zobčanje.

KAMPUCHEA, ºKambodža.

KANADA, zvezna država v severnem delu severnoameriške celine med Atlandskim (vzhod) in Tihim oceanom (zahod) ter Severnim ledenim morjem na severu. Sestavlja jo 10 provinc ter dva teritorija pod zvezno upravo. Njena površina je 9.970.610 km² in ima 29,1 mln prebivalcev. Najprej je bila kolonija, po združitvi z ostalimi kolonijami tega območja kot so: Britanska Kolumbija (Vancouver), New Brunswick, Nova Škotska in Princa Edwarda dežela, pa je postala dominjon. Popolno samostojnost je dobila 1926. leta v okviru britanske skupnosti narodov. Kot britanska kronska kolonija je znamke izdala že leta 1851, kot dominjon pa od leta 1868 dalje.

KANADSKE PROVINCE, ki so pred združitvijo v Dominjon Kanada, izdajale svoje znamke, z letnicami. v katerih so te znamke izhajale: ºBritish Columbia end Vancouver Island 1860-1869, ºNew Brunswick 1851-1860, ºNew Foundland 1857-1947, ºNova Scotia 1851-1863 in  ºPrince Edward Island 1861-1872.

KANAL, ºprekop, dovodnik do velikega potrošnika vode, podzemna komunalna infrastruktura za odvajanje odplak, kratko kanalizacija.

KANALSKI OTOKI, skupina otokov v Rokavskem prelivu pred francosko obalo, zahodno od polotoka Cotentin. Že od 13. stoletja pripadajo britanski kroni, vendar imajo precejšnjo samostojnost. Njihova skupna površina meri 195 km² in imajo 150.000 prebivalcev. Obstojajo filatelisti, ki zbirajo znamke samo Kanalskih otokov. Med najpomembnejše sodijo ºAlderney, ºGuernsey, ºJersey in Sark. Prvi trije imenovani otoki izdajajo tudi svoje znamke, ki jih v Veliki Britaniji uvrščajo med lokalne izdaje.

KANARSKI OTOKI, so bili v času španske državljanske vojne med leti 1936 in 1938 samostojno poštno področje. V tem času so izdajali letalske znamke, ki so se uporabljale za frankiranje pošiljk, ki jih je z otoka vozila nemška Lufthansa. Leta 1937 se pojavijo tudi navadne redne znamke, ki pa veljajo samo za področje Santa Cruz de Tenerife ( otoki Tenerife, La Palma, Gomera in Hierro).

KANCELACIJA, tujka s katero označujemo razveljavitev (znamke), včasih se pojavlja tudi pri pomenu žigosanja. ºCanccelation.

KANDIJA, drugo ime za otok Kreto, tudi ime mesta na Kreti, kjer je obstojal avstrijski in francoski poštni urad.

KANEJA, ime mesta na Kreti, kjer je obstojal avstrijski, francoski in italijanski poštni urad.

KANS, splošna kratica za zvezno državo Kansas v ZDA. V filateliji kratico poznamo kot pretisk na rednih znamkah ZDA med leti 1922 in 1931 v nominalni vrednosti od 1 do 10 centov. Pretiskane znamke so se lahko uporabljale samo v Kansasu.

KANTON,

1. Manjša upravna enota kot n.pr. departma ali kanton v Franciji.  V Franciji in Belgiji je to upravni okraj arrondissementa. V Švici se tako imenujejo federalne enote. Pred združitvijo v švicarsko federacijo, so kantoni imeli pristojnost ureditve poštne službe. Tako je Kanton Zürich izdal eno izdajo znamk že leta 1843, Kanton Ženeva je imela pet izdaj v letih med 1843 in 1849 dočim je Kanton Basel svojo poznano "golobico" izdal 1845. leta. Med filatelisti se za te znamke uporablja skupno ime kantonalne znamke.

2. Mesto in luka v Južni Kitajski ob izlivu Biserne reke v Kitajsko morje. V filateliji je njegov pomen poznan po delovanju nemškega poštnega urada med leti 1886 in 1917, ki je uporabljal nemške znamke brez pretiska (1886-1898) in s pretiskom "China".
3. Kanton, obcestni kamen, mejnik med utrjenim in neutrjenim delom ceste.

KAP, kratica za kapejkas, kar je stoti del rublis, kot so se imenovale denarne enote v letonskem jeziku, v času med 1918 in 1923. letom.

KAP JUBI, ºCabo Juby.

KARBOVANEC, ime denarne enote v Ukrajini 1919. leta kot nadomestilo za rubelj. Karbovanec se je delil na dva hrivnja ali na 100 kopejk in 200 šagiva.

KARJALA, KARELIA, ºCarelia.

KARLISTIČNA POŠTA, imenovana po Don Carlosu, ki je delovala v času karlističnih vojn, ki jih je imenovani vodil za prestol. Ta poštna organizacija je delovala v baskijskih provincah Španije (Biscaya, Guipuzcoa in Alava) in Navarri. Karlističnih znamk je bilo izdanih kar nekaj, ki pa imajo le specifičen specialistični pomen, saj mednarodno niso bile priznane.

KARNET, fra; knjižica, zvežčič, vsebina zaščitena s platnicami. V filateliji poznamo karnet kot poseben objekt poštne konfekcije. To je zvežček z nekaj listki neuporabljenih znamk, ki so nominalnih vrednosti za najmasovnejše poštne pošiljke, ki jih pošta prodaja zato, da bi jih kupci imeli vedno pri roki in se glede na platnice, ne bi bali za njihovo poškodovanje. Znamke iz karneta se pogosto razlikujejo v detajlih, od redno izdanih znamk v polah, zato jih filatelisti pregledujejo in zbirajo s posebno pozornostjo. V karnetih se pogosto pojavljajo tudi znamke v parih ali večjih sestavih, kar je pomembno za izločanje različnih kombinacij.

KÄRNTEN, ºKoroška.

KAROLINEN, nem; ºKarolinski otoki.

KAROLINSKI OTOKI, najštevilčnejša skupina otokov v Tihem oceanu, vzhodno od Filipinov in severno od Nove Gvineje. Prvotno je bila to španska kolonija Karolini, ki so leta 1899 postali mandatno ozemlje Društva narodov pod nemškim skrbništvom in od 1919. leta pod japonskim, ki jih je nato  obdržala vse do leta 1944. Po drugi svetovni vojni so leta 1947 pripadli pod skrbništvo OZN in upravo ZDA, nakar se 1978 kot Federalne države Mikronezije priključijo ZDA. Otočje ºPalau ima poseben status. Posebne znamke za otoke je izdala samo Nemčija v času svoje posesti v letih 1900 do 1915.

KARPATSKA UKRAJINA, ime za nekdanji podkrpatski del Čehoslovaške, ki je z Münhenskim sporazumom 26. 09. 1938 leta dobil samostojnost v okviru Čehoslovaške in je pod tem imenom obstajal dva dni. Proglašen je bil namreč 14. 03. 1939. leta, a že 16. 03. 1939 so ga okupirali Madžari. V filateliji je pustil dokument v obliki čehoslovaške znamke, pretiskane s "Karpatsika Ukrajna" v čirilici.

KARTA, poštna karta ali poštna ºdopisnica.

KARTON, KARTON PAPIR, debel papir, grob; relativno debel papir na katerem so se tiskale znamke. Po navedbah nekaterih katalogov je znašala debelina kartonskega papirja za tiskanje 0,12 mm ali tudi več.

KASOS, grški otok v Dodekanezu, severovzhodno od Krete, ki je bil od leta 1912 večkrat okupiran od Italijanov, ki so ob tem izdajali tudi znamke z pretiskom CASO ali skupno izdajo pod imenom Isole Italiane dell'Egeo. Dokončno je leta 1947 prešel v Grške roke.

KASTELLORIZO, ºCastelrosso.

KASTENZÄHNUNG, ºokvirno zobčanje.

KATALOG, je  popis predmetov po predpisanem ali dogovorjenem vrstnem redu. V filatelističnem smislu je to knjiga, v kateri so zbrane vse izdane znamke neke dežele, področja, celine ali sveta. Prav tako je katalog v primeru, ko so v knjigi zbrane vse znamke določene tematike. Zaporedje je največkrat urejeno po abecednem zaporedju držav, znotraj teh po časovnem zaporedju, zaporedju namena izdaj itd. Katalogi so dopolnjeni z raznimi podatki, dopolnili in slikami.

KATALOGNUMMER, nem; kataloška zaporedna številka.

KATALONIJA,  pokrajina v severovzhodni Španiji, ki je imela v 19. stoletju močno separatistično gibanje in tako odigrala določeno politično vlogo v novejši španski zgodovini ter to zaznamovala tudi v filateliji. Leta 1874 je bila izdana prva Katalonska znamka, ki se je le redko uporabljala v poštne namene in še v teh slučajih je bila prečrtana s peresom ali žigosana z nepravim žigom. Za katalonske znamke se smatrajo tudi izdaje med leti 1929 in 1930, ki so bile obvezne in se je z njimi nabiralo sredstva za  svetovno razstavo v Barceloni.

KATANGA, bogata dežela na jugu Konga, ki se je po osamosvojitvi belgijskega Konga (kasneje Zair), odcepila in med leti 1960 in 1963 obstajala kot neodvisna država L'Etat du Katanga. V tem času je izdajala svoje posebne znamke, od katerih je bilo prvih sedem izdaj provizoričnih, v letih 1961 in 1962 pa so izdajali redne znamke pod imenom te države.

KATAPULT, bojni stroj za metanje težkega kamenja in gorečih predmetov za sovražnikovo bojno vrsto. V prejšnjem stoletju so tako imenovali napravo za izstrelitev letala v zrak, tam kjer ni bilo prostora za normalen vzlet. Med obema svetovnima vojnama so take naprave imele tudi nekatere velike potniške ladje, da bi skrajšale čas prenosa poštnih pošiljk. Posebna pošta je bila poslana s teh ladij v trenutku, ko se je ladja na poti preko Atlantika toliko približala ameriški obali, da je katapultirano letalo s svojim pogonom lahko pristal na obali.

KATAPULTSKA POŠTA, imenujemo pošto, ki je bila prepeljana delno z ladjo, delno pa z letalom, ki je bilo katapultirano s krova ladje. Vse to je bilo storjeno v dobro hitrega prenosa pošte.

KATAR, nekdanji arabski šejkat na vzhodni obali arabskega polotoka, ki je bil pod britanskim protektoratom. Danes je to država Katar z 11.437 km² in 537.000 prebivalci. Katar je do leta 1957 uporabljal znamke sosednjega  Muskata, potem pa so izšli provizoriji na britanskih znamkah. Od leta 1961 ima lastne znamke.

KAVALA, ºCavalle.

KAVKAŠKA REPUBLIKA, ime, ki ga je zaslediti v filatelistični literaturi kadar se govori o ºTranskavkaški federaciji, ki so jo sestavljale Armenija, Azarbejdžan in Gruzija (Georgija).

KAZAHSTAN, republika, ki leži med Kaspijskim jezerom na zahodu, Kitajsko na vzhodu in Rusijo na severu. Njena površina je 2.717.300 km² in ima 17,0 mln prebivalcev. Znamke je pričela izdajati po razpadu Sovjetske zveze in pridobitvi samostojnosti leta 1992.

KEDAH, britanski protektorat na Malajskem polotoku, ki je znamke izdajal med leti 1912 in 1957, ko je vstopil v sestavo Malajske federacije.

KEELING, ºKokosovi otoki.

KEFALONIJA, največji otok v Jonskem morju pred grško obalo, ki je v filatelijo vstopil po italijanski okupaciji leta 1941, ko so bili izdani provizoriji z napisom "ITALIA / Occupazione Militare / Italiana isole / Cefalonia e Itaca".

KEHRDRUCK, nem; strokovni filatelistični izraz za obrnjeni sotisk. Pri tiskanju znamk se pogosto dogodi, tako namerno kot tudi zaradi tehničnih pogojev, da se del znamk v poli tiska obrnjen na glavo, v primerjavi z drugim delom pole. Iz pole izdvojen par znamk, ki vsebuje obe varijanti, se med filatelisti imenuje tudi "tête-bêche". O obrnjenem sotisku se govori tudi, če je pretisk tiskan v takem položaju. Tête-bêche se v filateliji pojavlja kar pogosto, kar je dostikrat posledica naročanja, včasih tudi iz potrebe, redko pa se zgodi kot napaka, ki nastane pri sestavljanju klišeja.

KELANTAN, nekdanji britanski protektorat na Malajskem polotoku, ob meji s Tajsko. Znamke pod tem imenom so izdajali od leta 1911 pa vse do 1957. leta, ko je bil ta sultanat vključen v Malajsko federacijo.

KENETA, havajsko ime za "cent".

KENIJA, republika Kenija je neodvisna država od 1963. leta. Leži na vzhodu Afrike z obeh strani ekvatorja, med Viktorijinim jezerom in Indijskim oceanom. Po površini meri 582.646 km² in ima 26 mln prebivalcev. Nekdaj je bila upravno v skupnosti z Ugando, zato se njeno ime na znamkah prvič pojavi leta 1922 v kombinaciji "Kenya & Uganda". Še pred tem so se na ozemlju Kenije uporabljale znamke Ugande ali Britanske vzhodne Afrike.

KENYA AND UGANDA, ime britanske kolonije, ki se pojavlja na znamkah po letu 1922.

KENYA-UGANDA-TANGANYIKA, kombinacija imen, ki se na poštnih znamkah pojavlja po letu 1935.

KENYA-UGANDA-TANGANYIKA-ZANZIBAR, (Kenya-Uganda-Tanzania) kombinacija imen, ki se pojavlja na poštnih znamkah po letu 1964, oziroma 1965, ko je bila osnovana skupna poštna uprava Vzhodne Afrike.

KEY, ang; ključ.

KEY PLATE, ang; strokovni izraz za tiskarsko ploščo, s katere so izpuščeni nekateri detajli (ime države, nominala, grb), ki se bodo tiskali v drugi barvi. Key plate ali Head Plate, ki je drugo ime s sličnim pomenom in nakazuje na skupno ploščo, s katero se tiska enake elemente za več znamk iste serije.

KEY PLATE DESIGN, ang; standardna risba, ki je skupna mnogim izdajam celo v različnih državah. Najboljši primeri za tako skupinsko risbo so kolonialne znamke Velike Britanije, Francije itd., kjer so se za posamezne kolonije menjala samo imena kolonije in mogoče še vrednost.

K.G.C.A., kratica za "Koroška glasovalna cona A", ki se pojavi na časopisnih znamkah "Slovenije", pri provizorijih, ki jih običajno imenujemo "Koroški plebiscit".

KGL, pogosta kratica, ki nadomesti nemško besedo "königlich" (kraljevski), ki jo srečamo v literaturi zato, ker so pred prvo svetovno vojno, pošto sortirali po regalih, ki so se imenovali kraljevska pošta, cesarska pošta in podobno. Kratico so uporabljali tudi na nekaterih danskih znamkah v kombinaciji: KGL/POST/FRM (kraljevska poštna znamka).

KHMER REPUBLIC, ºKambodža.

KHOR FAKKAU, ºArabija - Jugovzhodna. Vas na skrajni vzhodni obali Mutasališkega Omana, ki je kot depandansa emirata Sharjah, izdajala znamke. Prva izdaja je izšla leta 1965 kot pretiskan provizorij na znamkah Sharjaha.

KIAOCHOW, KIAUTSCHOU, področje okoli isto imenovanega zaliva v vzhodni Kitajski, je bilo leta 1897 dano v najem in tako prišlo pod nemško oblast. Na področju je deloval poštni urad v pristanišču Tsingtao, vse do leta 1914, ko preide pod japonsko okupacijo. Leta 1922 je vrnjeno Kitajski.

KIBRIS, tur; ºCiper.

KIETA, pristanišče na otoku Bougainville v Solomonovem otočju, ki je v filatelijo prišlo skupaj s še nekaterimi mesti tega področja, po nalepkah za priporočene pošiljke, ki so se s pretiskom G. R. I. in oznako vrednosti, uporabljale kot poštne znamke v času prve svetovne vojne, pred katero je to nemško področje zasedla Velika Britanija.

KILIKIJA, Turška pokrajina ob jugovzhodni obali Male Azije, ki je bila leta 1919 dana pod upravljanje Franciji. Do leta 1921, ko je bila pokrajina vrnjena Turški, je Francija izdajala znamke s pretiskom na turške. Že pred tem pa je Francija imela svoj poštni urad v pristanišču Mersina, vendar se te znamke prepoznajo le po žigih, ki imajo št. 3770 ali št. 5092.

KILLER, ang; ubijalec, uničevalec; v filateliji se s tem izrazom popularno označuje poštne žige, ki s svojimi zamazanimi odtisi uničujejo znamke.

KING, ang; kralj.

KINGDOM, ang; kraljestvo, kraljevina. Beseda se pojavlja ob imenu države kot npr. Kingdom of Jordan itd..

KIONGA, dežela v jugovzhodni Afriki, oziroma severovzhodnem Mozambiku, ob Indijskem oceanu, je spadala pod Nemško vzhodno Afriko, dokler jo v prvi svetovni vojni, niso okupirali Portugalci in izdali 1916. leta provizorične znamke s pretiski. Po Versajlskem miru je bila dežela vrnjena Mozambiku.

KIRCHENSTAAT, nem; ºStato Pontificio (cerkvena država).

KIRIBATI, republika; otoška država v osrednem delu Tihega oceana, ki obsega več otočij in samotnih otokov. Nastala je iz bivšega protektorata in kolonije Gilbertovi otoki (1916), katerim so priključevali še druge otoke v skupino Gilbertovi in Elliceovi otoki (do 1975). Otoki so postali neodvisna republika leta 1979. Njihova skupna površina je 823 km² in imajo 77.000 prebivalcev Lastne znamke izdajajo od leta 1979.

KITAJSKA, ljudska republika; država v srednji in vzhodni Aziji, ki se razteza od Pamirja do Tihega oceane, njena površina je 9,560.980 km² in ima 1,19 milijarde prebivalcev. Prve znamke na njenem ozemlju so bile izdane za Šanhaj leta 1865, dočim so bile za cesarsko Kitajsko prve znamke izdane 1878. leta. V tej politični ureditvi so bile izdane tudi lokalne znamke za Formozo (1887) in Tibet (1911). Z letom 1912 nastopi Republika s svojimi izdajami ter lokalni izdaji za Madžurijo (1927) in Severnovzhodno provinco (1946). Po razpadu japonske okupacije v letih 1946 do 1949 (1950) se takratne pokrajine posamezno odločijo izdajati znamke z dotiski in tudi s lastnim tiskanjem. Te pokrajine so: Northeast China, Port Arthur in Dairen, Nort China, Nortwest China, Est China, Central China, South China in Southwest China. Leta 1949 prične Kitajska revolucija in osvojene pokrajine izdajo svoje znamke: Anhui, Fukien, Hunan, Kiangsi, Kwangsi, Shensi, Sinkiang, Szechuan, Tsingtau, Ting Hai, Watlam in Yunnan. Leta 1949 začnejo izhajati tudi znamke Ljudske republike Kitajske. Odcepljeno je ozemlje otoka Formoze, ki se politično poimenuje ºTajvan.

KITAJSKI PAPIR, posebna, ne točno določena vrsta papirja, ki se je izdelovala iz listja močvirskih rastlin. Trgovski kitajski papir je mehak in rumen kot slama. Izdeluje se iz zelo tankih brezlesnih polizdelkov. V filateliji pa se kitajski papir imenuje zelo občutljiv tanek papir iz bambusovih vlaken, na katerem so tiskane prve kitajske znamke.

KLAIPEDA, edino litovsko pristaniško mesto ob Baltiškem morju, na izhodu iz Kurskega zaliva. V filateliji je bolj poznano kot Memel, ki je do leta 1920 pripadal Nemčiji. Po Versailskem miru je bilo področje odvzeto in postavljeno pod Ligo narodov, ki pa je upravljanje prenesla na Francijo. Ta je med leti 1920 in 1923 izdajala posebne znamke. V začetku 1923. leta je ponovno vrnjen Litvi, ki pa ga 1939. leta ponovno zasede Nemčija. Po drugi svetovni vojni preide v sestav SSSRa, po propadu le tega pa ponovno pod Litvo.

KLAMER, nem; pregrada, oklepaj. V filatelistični literaturi se v oklepaju pojavljajo teksti, ki pojasnejo glavno vsebino ali pa so obrobnega značaja.

KLAR, nem; bister, jasen, čist. Besedo se včasih uporablja v detalnem opisovanju barv.

KLASIKA, KLASIČEN, iz latinščine in se nanaša na "klasike", izredne pisce grških in rimskih tekstov ali pa izhajajoč iz njih kot antičen, v pomenu odličen, prvorazreden, skratka klasičen. Klasična filatelija je zbiranje filatelističnega materiala, ki pripada začetkom uporabe poštnih znamk, ali pa je zbiranje filatelističnega materiala na način, kot se je to počelo v klasičnem obdobju. Klasična znamka je tista, ki je bila izdana v prvih šestdesetih letih izdajanja znamk. Seveda pa so tudi odstopanja od tega pravila lahko zelo velika.

KLEBEFALZ, nem; ºprilepek.

KLEIN, nem; majhen.

KLIMATIKA, skupno ime za znamke, ki so se nehote ali tudi namerno spremenile zaradi vpliva svetlobe, vlage ali drugih klimatskih pogojev. Posebno veliko je znamk, katerim se je spremenila barva pod vplivom svetlobe, zaradi uporabe neobstojnih barv.

KLISCHEE, nem; plošča z negativno sliko, pripravljena za tiskanje. Danes se s klišejem imenuje vsaka plošča namenjena tiskanju, v katerekoli tiskarskem postopku, za tiskanje na papirju ali tudi drugem materialu.

KNIFE, ang; nož, rezilo, orodje za izrezovanje ali izsekavanje. V filatelistični literaturi se z tem izrazom imenuje izsek papirja, s katerim se s prepogibanjem dobi pisemski ovitek. Zbiralci pisemskih ovitkov ZDA razlikujejo te elemente in ovitke različno razvrščajo, čeprav so enake velikosti, po preklopnih elementih, ki nastanejo v različnih izrezovalnih orodjih.

KNJIGOTISK, nekoč običajen in najpogosteje uporabljen postopek, po katerem so se tiskale znamke. Pri knjigotisku se odtis dobi iz tistih delov tiskovne površine, ki ni z jedkanjem poglobljena, temveč je nekako izbočena in zato to vrsto tiska razvrščamo med visoki tisk. Tudi razpoznavamo ga zaradi izbočenosti po negativni vdolbenosti na zadnji strani znamk.

KOČINKINA, ºCocinchina.

KOKOSOVI OTOKI, otočje sestavlja 27 manjših otokov, ki so bili od leta 1827 v britanski lasti, leta 1955 pa so bili prenešeni pod oblast Avstralije. Znamke pod lastnim imenom izdajajo od leta 1963.

KOLČAKOVA IZDAJA, se imenuje izdaja znamk, ki jo je izdalo vodstvo Sibirske armije admirala Kolčaka, ki se je borila proti Rdeči armadi. Poznana je samo ena izdaja leta 1919/20, ki jo štejemo tudi kot prvo izdajo ruskih znamk za Daljni vzhod - Vzhodnoazijska republika Sibirija.

KOLEK, listič, s katerimi potrjujemo plačilo sodnih, upravnih itd. pristojbin in so zelo podobne znamkam. Obstajajo tudi zbiralci kolekov, zato so včasih, zaradi nepoznavanja razlik, zamenjevali poimenovanje posameznega področja.

KOLON, denarna enota v Kostariki in Salvadorju, katere ime izhaja iz odkritelja Amerike Krištofa Kolumba.

KOLONA, steber, stebrič; v filateliji pomeni vertikalno vrsto znamk, ki se tako označuje,  za razliko od horizontalne.

KOLONIALAUFDRUCK, nem; kolonialni pretisk. V filatelistični literaturi se tako imenujejo pretiski na provizorijih, ki so bili narejeni v lokalnih kolonialnih tiskarnah in ne v državnih zavodih kjer so se redno tiskale znamke.

KOLONIJA, lat. colonia; naselbina. Beseda je več pomenska in lahko opisuje naselbino državljanov neke države, ki se je naselila na osvojenem ozemlju; skupina oseb neke narodnosti, ki živi na področju, katerega pretežno zasedajo državljani druge narodnosti; ustanove s posebnim namenom kot so počitniške kolonije itd.. V filateliji pa nas zanima kolonija v pomenu odvisne dežele, kateri vlada in s katero upravlja tujec zaradi izkoriščanja naravnih dobrin. Brez ozira na razne oblike kolonializma, kolonijo imenujemo deželo v kateri obstoja določena oblika uprave in ob tem tudi odvisna poštna uprava, ki izdaja za to področje posebne znamke. Takih kolonij je bilo v času od izida prve znamke pa vse do druge svetovne vojne veliko in razvrščali smo jih pa imenu kolonizatorja na: Britanske, Francoske, Nemške, Portugalske, Španske, Italijanske, Nizozemske in Belgijske.

KOLORIRANJE, ºobarvanje.

KOLOTIPIJA, postopek tiskanja, katerega so včasih uporabili ponarejevalci za tiskanje znamk. Sicer pa se v rednih postopkih tiskanja znamk ni uporabljal, ker z njim ni bilo mogoče narediti večjega števila odtisov.

KOLUMB KRIŠTOF, poslovenjen priimek in ime odkritelja ameriškega kontinenta Kristofa Colomba, ki nam v španščini kot Cristobal Colon zveni še bolj tuje.

KOLUMBIJA, republika v severno zahodnem delu Južne Amerike, ki ji pripada še nekaj otočkov v Atlantskem in Tihem oceanu. Njena površina je 1.138.914 km² in ima 36,3 mln prebivalcev. V državi je bila izpostava francoske pošte v Santa Marti in angleški poštni urab v Aspinvalu, Kartageni, Panami, Santa Marti in Savanili, kar se prepozna po žigih. Svoje državne znamke so pričeli izdajati leta 1859.

KOMBINACIJA, sklop, splet. V filateliji s tem izrazom razumemo kombinacijo različnih znamk v enem sklopu, kot so pola, blok in slično, kjer je tiskanje izvršeno tako, da so druga do druge znamke z različno sliko, nominalo ali drugim elementom. S kombinacijo poimenujemo tudi mešane frankature iste izdaje, uporabljene na isti poštni pošiljki ali pojav znamk različnih držav na istem poštnem dokumentu. Seveda gre v teh primerih za uradno uporabljene in z žigom potrjene uporabljene kombinacije.

KOMEMORATIVNE ZNAMKE, izdaje v spomin na posebne dogodke ali osebnosti imenujemo tudi priložnostne znamke ali izdaje, čeprav je to lahko nekoliko širši pojem od navedenega. Komemorativni žig pa prevajamo v priložnostni (poštni) žig.

KOMORI, uradno Islamska zvezna republika Komori, je majhna otoška država v Indijskem oceanu, med Madagaskarjem in vzhodno afriško obalo, ki je razglasila samostojnost leta 1975. Sestavljajo jo trije večji otoki Njazidja (Grande Comore), Nzwani (Anjouan) in Mwali (Mohéli). Otok ºMayotte, ki tudi spada k otočju, ima status ozemeljske skupnosti Francoske republike. Po površini meri zveza 1862 km² in ima 485.000 prebivalcev. Kot kolonija je pričela izdajati znamke pod skupnim imenom leta 1950, pred tem pa so znamke izdajali posamezni otoki Anjouan od leta 1892, Grande Comore od 1897 in Moheli od leta 1906.

KOMPANIJA, društvo, združenje, trgovska kompanija. Za izkoriščanje osvojenih ozemelj v Afriki in Aziji se je najprej ustanovilo posebno združenje, ki je organiziralo eksploatacijo, ob enem pa tudi prenos pošte. V ta namen so se tudi izdajale znamke, ki so bile predhodnica kasnejših kolonialnih znamk. Tako je poznanih kar nekaj združen, ki so izdajala svoje znamke, kot npr.: Imperial British East Africa Company, Company of India, Companhia de Mocambique in še nekatere.

KONDICIJA, pogoj ali stanje pripravljenosti. V filateliji imenujemo znamke z dobro kondicijo tiste, ki so v vseh pogledih nadpovprečno kvalitetne in jih zato tudi višje cenimo. Znamke z dobro kondicijo morajo biti točno centrirane, popolnoma čiste, brez kakršnih koli poškodovanih mest, rahlo in čitljivo žigosane, imeti vse zobce z enako velikostjo, če pa so nezobčane mora rob biti enakomeren in dovolj širok. Nežigosane znamke pa morajo pri dobri kondiciji izgledati tako, kot da so ta trenutek prišle iz tiskarskega stroja.

KONDOMINIJ, skupna oblast in skupna posest. Edini primer, za katerega so se izdajale znamke, je angleško-francoski kondominjon ºNovi Hebridi.

KONFEDERACIJA, ena izmed državotvornih oblik, društvo, zveza. Posebno je znana kot zveza držav, ki je dogovorjena za daljše toda nedoločeno obdobje.

KONGO Brazzaville, ljudska republika s površino 342.000 km² in 2,5 mln prebivalcev. Francoske kolonialne znamke so izdajali od 1891. leta pod imenom Congo Français oziroma 1907. leta pod Moyen Congo. Kot samostojna republika znamke izdaja od leta 1959.

KONGO KINŠASA, demokratična republika ºZair.

KONGRES, sestanek, zbor, skupščina profesionalno ali politično enako usmerjenih članov, od katerih se pričakuje polemične diskusije, ki bi prispevale k izboljšanju organizacije dela ali napredku stroke. Philatelic Congress of Great Britain je tipično tako organizirano delovanje, ki je bilo osnovano 1909. leta in od takrat se vsako leto sestaja v drugem kraju in delujejo za napredek filatelije.

KÖNIG, KÖNIGREICH, nem; kralj, kraljevina.

KONSTANTINOPEL, ºConstantinopol.

KONTINUIRAN, razvrščen v vrstni red, izdelan v neprekinjeni vrsti, izveden brez predaha. Izraz v filateliji uporabljamo pri kontinuiranih pretiskih ali kontinuiranih vodnih znakih. Pretisk, ki je sestavljen iz več enakih črk, zlogov ali besed in se pojavlja na znamkah brez obzira na začetek ali konec pretiskovanja imenujemo kontinuiran pretisk. Tak pretisk je lahko izdelan tudi kot pisani vzorec ali figura, ki se večkrat pojavi na isti znamki. Iz enakih pristopov k izdelavi vodnega znaka dobimo tudi kontinuiran vodni znak.

KONTROLLZEICHEN, nem; kontrolni znak. Poznamo kontrolne znake za različne namene kot so: tiskarjeve potrebe po razpoznavnih oznakah plošč, označevanje tiskarskih in prodajnih pol, označevanje posamezne znamke kot zaščita pred krajo itd..

KONZULARNA POŠTA,  poštna organizacija, ki je delovala pri konzularnih predstavništvih v nekaterih deželah pod turško oblastjo (Beograd, Jeruzalem).

KOPFSTEHEND, nem; obrnjen na glavo, prevrnjen za 180° na pram pravilni legi. ºInverted.

KOREJA,

1. Korejski polotok, polotok jutranje tišine, velika dežela Hanov, je vzhodno azijski polotok med Japonskim in rumenim morjem.
2. Koreja kot kraljevina in cesarstvo, je prve znamke izdala leta 1884, zadnjo izdajo pa leta 1905. Sledi obdobje pod kitajsko, kasneje pa še pod japonsko nadvlado v katerem se uporabljajo znamke omenjenih držav.

3. Koreja se po drugi svetovni vojni leta 1946 razdeli na sovjetsko in ameriško zasedbeno cono, iz katerih nastanejo novi državi ºJužna Koreja ali uradno Republika Koreja in ºSeverno Korejo ali uradno Demokratično ljudsko republiko Korejo. Meja med njima poteka približno po 38. vzporedniku.

KORRÇË,  pokrajina in mesto v jugovzhodni Albaniji, ki je v filatelijo zašlo zaradi dokumentov albanske vojne pošte, ki so nastajali med leti 1914 in 1918.

KORFU,  ºKrf.

KOROŠKA, pokrajina v južni Avstriji, pretežno naseljena s Slovenci, ki je po plebiscitu iz 1920. leta (59:41 %) pripadla Avstriji. V filatelijo se je vpisala po dveh izdajah znamk in sicer, po Jugoslovanski izdaji KGCA in po avstrijski izdaji provizorijev z napisom "Kärnten Abstimmung" (1920).

KOS, grški otok ob obali Male Azije, ki je bil od leta 1912 pa vse do kapitulacije Italije v drugi svetovni vojni pod njeno okupacijo.

KOSTARIKA, republika v Srednji Ameriki med Panamo in Nikaragvo ter Karibskim morjem in Tihim oceanom. s površino 51.100 km² in 3,3 mln prebivalcev. Znamke je pričela izdajati 1862. leta.

KOTOR, pristanišče in mesto v Boki Kotorski, ki je prišlo v filatelijo po izdajah znamk za kotorsko provinco leta 1944, izdanih od nemških oblasti. Nominale na teh znamkah glasijo na italijanske lire, ki so se na tem terenu že dalj časa uporabljale, a ne kot bi si mislili v nemških markah.

KRAJCAR, ime denarne enote, ki je bila v filatelistični dobi uporabna v Nemčiji do leta 1871 in v Avstro-Ogerski do leta 1892. Znamke s to denarno enot so se uporabljale tudi na slovenskem ozemlju vse od leta 1850.

KREDAST PAPIR, s tem imenom opisujemo papir, ki je površinsko obdelan tako, da s pomočjo premaza, ki ni enak papirni masi, dobimo popolnoma gladko površino, ki ustreza tiskanju kvalitetnih odtisov. To ime uporabljamo tudi, ko premazni sloj ni iz kalcijevega karbonata in je tako tehnični termin za vse vrste oplemenitenega papirja brez obzira na njihov namen. Prvotni izraz za kredast papir je bil zaščiten papir, saj je preprečeval odstranjevanje poštnih žigov in s tem večkratno uporabo iste znamke.

KREIS, nem; krožnica, krog.

KRETA, velik grški otok južno od celinske Grčije. Filatelistično je zelo razgibana saj je do leta 1898 uporabljala Turške znamke, nato svoje v letih od 1900 do 1913, in nato Grške. V času mednarodne okupacije leta 1899 (Francija, Italija, Anglija in Rusija), so posebne znamke za svoj sektor izdali Anglija in Rusija, toda 1905. leta izda posebne znamke tudi Venizelosova uporniška vlada v Terizonu. V drugi svetovni vojni kljub okupaciji Italije in kasneje Nemčije niso bile izdane posebne znamke, so se pa v vzhodnem delu otoka med leti 1941 in 1943 uporabljale znamke Italije za Egejsko otočje (Rodos).

KRF, je najsevernejši in največji od grških Jonskih otokov. Prve znamke so bile izdane leta 1859 za angleški  protektorat pod imenom Ionian Islands. Leta 1864 je Krf zružen pod Grčijo in uporablja njene znamke. Italijanska okupacija 1923. leta traja mesec dni, kljub temu dobimo znamke z pretiskom "Corfu". Ponovna italijanska okupacija leta 1941 do 1943 prinese znamke za celotno Jonsko otočje. Sledi nemška okupacija, pod katero pa se uporabljajo grške znamke.

KRIEGSDRUCK, nem; s tem pojmom filatelistični specialisti poimenujejo v vojnem času tiskane znamke, na katerih se odražajo skozi rahla odstopanja od normalno tiskanih znamk, vplivi pomanjkanja materiala, strojne opreme in tudi kadra in tako nastalih opaznih kvalitetnih razlik.

KRIEGSSTEUERMARKE, nem; znamke z vojnim dodatkom, znamke z doplačilom za vojno, vojni prispevek.

KRIM, ime polotoka na severni obali Črnega morja. V filateliji se je Krim znašel trikrat: v zvezi s sevastopoljsko izdajo leta 1919, v zvezi s tako imenovano Vrangelovo izdajo in tretjič, z izdajo paketnih znamk nemške vojske leta 1944.

KRONA,

1. V filateliji se pojavlja kot emblem v risbi in vodnem znaku.
2. Simbol kneževske, kraljevske ali cesarske moči. Običajno je izdelana iz plemenitih kovin in okrašena z žlahtnim kamenjem. V filateliji se pojavlja na znamkah. žigih, pisemskih ovitkih in drugih poštnih tiskovinah. Včasih je realno izrisana , mnogokrat pa tudi stilizirana.

3. Denarna enota, ki je bila pri nas poznana med leti 1892 in 1918, ko je naše ozemlje spadalo pod Avstro-Ogersko cesarstvo. Med leti 1900 in 1910 je bila krona denarna enota v Črni gori. Še danes se uporablja v Danski, Islandiji, Norveški, Švedski itd..

KRUZEIRO, denarna enota v Braziliji.

KUANG-ČU, področje v Južni Kitajski na katerem so med leti 1906 in 1944 delovale francosko indokinske pošte, ki so uporabljale znamke z imenom dežele "Kouang Tchéou-Wan ali Kouang-Tchéou". Leta 1944 področje zasedejo Japonci, koncem druge svetovne vojne pa ga vrnejo Kitajski.

KUBA, republika, otoška država v Velikih Antilih v vzhodnem delu Srednje Amerike. Obsega otok Kubo, otočje Isla dela Juventud ter številne majhne otoke v bližini obale. Njena površina meri 110.681 km² in ima 10,9 mln prebivalcev. Prve znamke so izdali leta 1855 kot španski dominjon, leta 1898  so Španci, po porazu z ZDA, zapustili otok, ki je 1902. leta razglasil samostojnost pod pokroviteljstvom ZDA.

KUPA, KOLPA, reka, ki izvira v Gorskem Kotorju. V času italijanske okupacije v drugi svetovni vojni, se je s tem imenom poimenovalo to področje, zato so se na znamkah pojavili pretiski "Zona occupata fiumano Kupa".

KUPFERDRUCK, nem; ºbakrotisk.

KURS, tečaj (borzni). Kurs v denarnem smislu je vrednost valut na določeni dan. V filatelističnem smislu pa je kurs vrednost znamke, ki jo lahko kupimo na pošti in uporabimo za frankiranje pošiljke.

KURUS, denarna enota v Turčiji, stoti del turške lire.

KURZIV, ime za tiskarske črke, ki so nekoliko nagnjene v desno. S tako pisavo se v tisku del teksta izpostavi in zato postane bolj vpadliv. V filatelističnih katalogih se navadno s tako pisavo opozori na znamke, ki niso popolnoma običajne.

KÜSTENLAND, nem; primorje.

KUVERT, nem; pisemski ovitek.

KUVERTAUSSCHNITT, nem; izrez dela pisemskega ovitka. Taki izrezi se navadno pripravljajo za odlepljanje žigosanih znamk v vodi. Izraz pa se posebej uporablja za izrezke pisemskih ovitkov, ki jih trajno shranjujemo take, zaradi posebnosti na znamki z žigom, ali posebnosti na žigu, ali kombinacije obojega.

KUVAJT, majhna država v jugozahodni Aziji, na severovzhodu Arabskega polotoka, ob Perzijskem zalivu, ki meji na Irak in Savdovo Arabijo. Površina države meri 17.818 km²in ima 1,6 mln prebivalcev. Kot britanski protektorat je pričel izdajati znamke leta 1923 s pretiski "Koweit" in "Kuwait". Od leta 1958, ko je postal avtonomni emirat, oziroma od 1962. leta, ko je dobil status neodvisnega emirata, izdaja znamke z lastno vsebino. Zanimivo je, da je imel Kuvajt do leta 1960 denarni sistem enak kot Indija, kasneje pa enak kot Irak.

KVALITETA, kakovost. Za opisovanje kakovosti znamk obstojajo različni načini in slikovni primerjalni vzorci, ki so jih razvile izdajateljice katalogov ali pa so nastali kot potreba za opisovanje kvalitete pri dražbenih ponudbah.

KVADRILIRAN, z izrazom opisujemo papir, ki je prekrit z mrežo linij, ki tvorijo manjše ali večje geometrijske like ali pa je tako izdelan vodni znak. Kvadrilirani albumski listi se imenujejo tisti, ki imajo zaradi olajšanega urejanja znamk, v podtonu natisnjeno mrežo. Kvadriliranim lepilom imenujemo poseben način gumiranja, ki se kaže kot vtisnjen raster in nastane v procesu preplastitve papirja z gumo.

KVARC, nem; mednarodno ime za mineral kremen.

KVARČNA SVETILKA, naprava, ki je izvor vidnih in ultravijoličnih valov, ki nastajajo z električnim lokov v živosrebrnih parah. V filateliji se kvarčna svetilka pogosto in uspešno uporablja za pregledovanje znamk, ker se z njeno svetlobo lahko ugotovi naknadna popravila (papir, barva) ali odstranjevanja (žig, pretisk). Princip svetilke je v tem, da se pod ultravioličnimi žarki različni materiali pokažejo v različnem fluoresciranju. S to svetilko se lahko odkrivajo tudi popolni ponaredki, ki v primerjavi z originali drugače odsevajo. Z nekaj spremembami in izboljšavami se te svetilke prodajajo kot UV preizkusne svetilke, ki nam pokažejo tudi fosforne in fluorescenčne premaze na znamkah in denarju. Svetilka ne sme osvetljevati oči, to še posebno velja za "belo žarnico, katere svetloba je zelo škodljiva. Edina slabost luči je v tem, da je slepa za črno barvo.

KVARNER, v širšem smislu je to severni del Jadranskega morja, v ožjem pa je to morje in otoki Velebitskega, Reškega in Vinodolskega zaliva. Kvarner se pojavlja na znamkah v obliki pretiska, ki je leta 1920 uporabljen na znamkah Fiume in ima napis "Reggenca Italiana del Carnaro", ko so italijanske enote zasedle Krk in Rab.

KVECAL, denarna enota v Gvatemali.

KYAT, ang; denarna enota v Burmi.

KYPROS, ºCiper.

KYRENAIKA, ºCirenajka.

KYRGISTAN, srednje Azijska država, ki meji na Kitajsko, Kazahstan, Tadžikistan in Uzbekistan. Po razpadu Sovjetske zveze je proglasil leta 1991 samostojno republiko. Njegova površina je 198.500 km² in ima 4,7 mln prebivalcev. Znamke je pod svojim imenom pričel izdajati leta 1992.