Pri vrednotenju poštnih znamk in drugega filatelističnega materiala ne moremo mimo ocene kvalitete. Ta je pri določanju vrednosti celo bolj vplivna, kot so n.pr. starost ali tehnična posebnost ali celo izdana količina opazovane znamke. Kvaliteto pojmujemo v odstopanju vseh sestavin ocenjevane znamke, od tistih, ki so ji bile dodeljene ob njenem izidu. V tem smislu imamo filatelisti lastne kvalitetne stopnje, poimenovane opisno z vzdevki kot "luksuzni primerek", "kabinetni primerek", "dobro ohranjena poštna znamka ali nepoškodovana poštna znamka" kratko imenovana "prva klasa", "znamka z lepotno napako" in "poškodovana znamka". Za to zadnjo stopnjo pravi filatelisti uporabljamo koš in pred tem jo mnogi še pretrgajo, da ne bi prišla ponovno v promet, razen v primerih izjemno redkih znamk ali če jo bomo potrebovali le kot primerjalni vzorec z drugimi enakimi znamkami.

Še vedno boste kje našli ilustrirane oznake za kvaliteto znamk, ki so prikazane od leve proti desni:
luksuzni primerek, kabinetna kvaliteta, dobro ohranjena znamka in znamka z lepotno napako ali popravljena znamka.
Danes se označuje bolj enostavno.

V nadaljevanju se bomo pozabavali predvsem z "dobro ohranjeno nepoškodovano znamko", to je srednje kakovostne stopnje, ki je torej še vedno zelo kvalitetna, kasneje pa bomo omenili tudi obe višji in nižji stopnji. Ocenjevanje znamk v nakazani stopnji, teh je med izdanimi znamkami več kot 95%, se v veliki večini primerov konča pri splošnem pregledu posameznih sestavin ter ugotavljanju poškodb in ohranjenosti. Na tej stopnji bi bilo nesmiselno opravljati detajlne preiskave, laboratorijske preglede in druge drage postopke, saj bi si nakopali ogromno stroškov brez efekta, ker nam prodaja tega ne bi pokrila.

Ko pristopimo k pregledu znamk se osredotočimo na splošni vtis, ob katerem najprej opazujemo obledelost barv, centriranost slike, porumenelost papirja ali rjavenje, umazanost ali celo popacanost z maščobami itd.. Nato se lotimo ugotavljanja poškodb: barve, ki je lahko poškodovana od sprijemanja z drugimi znamkami ali predmeti, odrgnjena ali prelomljena, papirja, kjer ugotavljamo odtrganine, manjkajoče zobce, zareznine v sliko, prepogibe, zmečkanine, zatrganosti, stanjšane predele, zapacane in premaknjene žige (žigosane) itd. Sprednji strani sledi zadnja, kjer so poškodbe lahko enake kot spredaj, saj se večina dogaja na obeh straneh istočasno in dodatno pregledamo še poškodbe lepila, ki so lahko razpokanost (izsušenost), predhodna zlepljenost, ostanki lepka ali samo njegove sledi, prstni odtisi itd.. Vse te napake se pojavljajo tako pri nežigosanih (razen žigov) in žigosanih znamkah (razen lepila). Znamke z napakami izločimo, ker ne sodijo v dobro srednjo stopnjo (prva klasa) in razdelimo na znamke z lepotno napako, ki so polovico manj vredne od predhodnih, dočim bo večina zgoraj omenjenim za zavreči, razen v primerih redkejših starejših znamk (tako imenovane klasike), ki jih z manjšimi napakami zavestno obdržimo.

Predvsem pri starejših znamkah je včasih zelo težko najti popolnoma osredinjene primerke,
zato jih večina konča v skupini znamk z lepotno napako.

Opozarjam posebno na žigosane znamke, ki jih pridobimo iz poštnih pošiljk s pranjem, da jih že takoj po sušenju pregledamo na kvaliteto in sortiramo ter s tem prihranimo kasnejše delo. Če to niste opravljali že do sedaj, potem se tega lotite takoj. Že pregled na oko, ob pošteno zastavljenem delu, bo v mnogih primerih prav presenetljiv. Vsak zbiralec, ko postane pravi filatelist, to delo opravi s polno odgovornostjo, saj mu nekonvertibilni balast povzroča prostorske in s tem tudi druge težave.

Za osredinjenje dnevnega žiga se je potrebno potruditi. Kljub temu je nastala pomanjkljivost v slabo vidnih datumih in rahlo premaknjenem tekstu, za kar je lahko kriva lakirana površina ali neenakomerna debelina podlage.

Mnoge nejasnosti so med uvrščanjem žigosanih znamk, zato posebej poudarjam, da je med dvema enakima žigosanima znamkama boljša tista, ki nima premočno odtisnjenega žiga (da se krožnica ne vidi skozi papir), ki ni premaknjen in zajema manj kot 1/3 znamke, a ne manj kot 1/4, ter je kraj ali datum berljiv. Vedno je boljši okrogli žig, četudi prihaja z enakega avtomata kot valovite črte, slabše pa je če sta na znamki dva žiga. Nekateri pa zbirajo znamke, na katerih je viden cel žig in je kvaliteta v tem, da je čim bolj točno osredinjen, berljiv, čist, ne premaknjen in ne premočno vtisnjen. Pri zbiranju je različnih odmikov od klasičnega zbiranja še več, vendar se jih le redki lotevajo, zato pravimo, da so to stvar osebnega značaja, ki ne sodi v naš splošni pregled.

Primer analitičnega ocenjevanja (samo) žigosanja znamk. Kvalitetne stopnje so označene z rimsko številko in črkami. Najvišja kvaliteta ima oznako IAA in še ++, kar pomeni, da se ceni nad kataloško vrednost. Naslednje tri stopnje pa imajo poleg oznak kvalitete tudi priporočljivo vrednost, ki je označena v odstotkih kataloške cene. Upam, da boste opazili izredno velik padec vrednosti že pri malenkostnih razlikah.

Znamke z lepotno napako izgubijo polovico vrednosti predhodnega razreda. Za lepotno napako je treba šteti vse premočno udarjene žige, ki niso prebili papir, a tudi rahlo zapacane in premaknjene. Pri nežigosanih znamkah pa v ta razred sodijo znamke brez ali s poškodovanim lepilom, tudi tiste s lepkom oziroma njegovo sledjo, pa ne izhajajo iz obdobja klasične filateliji, ko je bilo to še normalno. Za polepšanje gre vedno takrat, ko z določeno angažiranostjo toliko popravimo znamko, brez tujkov, da jo lahko iz stopnje poškodovanih znamk uvrstimo za stopnjo navzgor. Polepšanja so lahko le minimalna a že dobro učinkujejo, n.pr. pritrditev zatrganega zobca, zgladitev zapognitve z likalnikom, osvežitev barve s preparati, odstranitev umazanije ali mastnih madežev itd.

Primer znamk z lepotno napako. Od leve proti desni:
Top zobec na desni tik pod rdečo črto, dvojni žig, pretirano široke valovite črte (redka tinta).

Iz vsega zgoraj zapisanega sledi, da se pri vseh znamkah torej ne lotimo popolnega ocenjevanja kvalitete, saj bi porabljeni čas in druga sredstva predstavljali ogromen strošek napram končnemu efektu. Bolj detajlni pregled se uporablja le pri manj kot 5 % znamk, pri katerih gre za luksuzno ali kabinetno kvaliteto in so iztočasno sorazmerno drage zaradi kombinacije slučajnosti kot so redkost, posebnost in starost. V tem primeru se poleg elementov, ki smo jih že opisali in se v tem primeru uporabijo poostreno, upoštevajo tudi estetski vidiki v kar sodi predvsem enakost zobcev, polna ohranjenost barv in centriranost slike. Že tu pa se uvrščajo tudi znamke, ki ne zadostijo ravno vsem pogojem, a to odtehtajo z zelo redko količino ali z redko posebnostjo, oz. bistveno starostjo. Žal je tem starim znamkam bilo življenje v mladosti težko, kar se jim pozna celo življenje in še posebej na starost. Zato meje med posameznimi razredi niso povsem ostre in včasih težko dojemljive. Določajo se z analitičnimi metodami, s katerimi iščemo nadpovprečne in podpovprečne lastnosti, ter jih posamezno ocenjujemo in v končnem zbiru po prevladujočih elementih določimo pripadajočo stopnjo oz. njihovo še dojemljivo vrednost.

Takole so na mnogih znamkah označeni sodni izvedenci ali cenilci (leva znamka). Znamke so označevali tudi v društvih (desne znamke) in k temu izdajali certifikate (glej primer spodaj), s katerimi so zagotavljali pristnost znamk.

Značilnost višje kakovostnih in višje cenovnih stopenj je, da se pojavljajo le na dražbah, kjer se cena oblikuje na podlagi ponudbe in povpraševanja. Vsekakor je trgovanje enkratnih primerkov v mnogih slučajih že izven filateliji in je bolj v postopkih butičnega trgovanja, prestižnosti ali celo snobizma. Morda bo kdo temu nasprotoval, a opozorim naj ga na to, kot je to tudi pri drugih stvareh, da gre za lastnino vsega človeštva in bi torej taki primerki bolj spadali v muzej in pod strokovni nadzor, kot da se pretakajo med posamezniki po bančnih in drugih trezorjih, a žal so državne blagajne največkrat preskromne za tekmovanje z denarniki.

Za analitsko ocenjevanje lepila (gumiranja), je v Scott katalogu slikovno prikazana vzorčna lestvica s tekstovno obrazložitvijo. Kvalitetne stopnje so označene z zvezdico.