V zadnjem letu dni se je nabralo kar nekaj vprašanj in pripomb, ki so se nanašala na vložne liste. Največ pripomb je bilo na liste Slovenije, a bilo je tudi precej splošnih pripomb, ki so se nanašale na liste drugih poštnih uprav. Nekateri bi želeli več prostora za znamko, tudi za znamko z robno oznako ali priveskom, boljši ali celo obširnejši opis, prostor za posebnosti, ki so izdajo spremljale ali bile kasneje ugotovljene, prostor za znamko in malo polo, za čisto in žigosano, za znamko in ovitek prvega dne itd. Zanimivo je, da so se oglašali večinoma mlajši zbiralci, kot da starejših nič ne moti ali pa so navajeni že vsega hudega.

Slučaj je hotel, da sem dobil prav pred kratkim lep snop originalnih vložnih listov ZDA v katerih je bilo še kar precej znamk (in plačal carino). Seveda sem opravil primerjavo z mojo zalogo iz albuma in se odločil, da liste izpopolnim in tako precejšen del zbirke prenesem iz albuma na liste. Ob tem sem pregledal tudi kvaliteto znamk in sklenil, da slabe zamenjam z dobrimi, če pa takih nimam, pa znamko vložim obrnjeno narobe za hitrejšo razpoznavo in jo zamenjam kdaj kasneje. A glej ga zlomka! Vrstni red znamk na listih je bil tako premešan, da sem komaj kaj našel, čeprav sem delal s specialnim Scotovim katalogom. Nekaterih znamk na listih sploh nisem našel, nekatere pa so se pojavile letnik ali dva kasneje. Tak nered mi ni ustrezal.

Kaj torej storiti? Znamke pospraviti nazaj v album in dokupiti še enega za povečano količino znamk iz originalnih vložnih listov? Zbirka na listih mi je bila všečna in rad bi jo imel v taki obliki, a razmetanost znamk me je motila. Odločil sem se, da bom izdelal lastne vložne liste ob doslednem upoštevanju kataloga. Na filatelističnih razstavah sem si že mnogokrat ogledoval materiale iz katerih so narejeni razstavni listi (ti so namreč zelo slični), a ni me toliko zanimalo, da bi se o tem posebej pozanimal. Sedaj bi mi taki podatki prišli prav, a ker jih nimam, moram delo opraviti od začetka.

Original vložni list (ZDA)

Potrebni material

Nekaj prakse sem že imel s shranjevanjem spominskih blokov, zvežčkov, malih pol in podobnega, zato sem se odločil, da za te liste uporabim enako embalažo. Torej mapo s trdimi platnicami in vgrajenim spenjalnikom s štirimi spenjalnimi točkami. Vanjo bom nameščal plastične prozorne vrečke z robnikom, ki je prilagojen takemu spenjanju. Vrečka mora sprejeti vsaj dva lista, s hrbtno stranjo obrnjene skupaj, A4 formata (210 x 297mm) popolnjena z znamkami. Potem sem opravil nekaj poizkusov uporabe navadnega papirja za računalniški printer (80g) in ugotovil, da bi se ob večji količini znamk zaradi obtežitve lahko zvijal. Zato je bilo treba poiskati malo debelejši papir. Z debelino vseeno ne gre pretiravati, saj bosta v vrečki dve strani s hrbtišči skupaj in bo tako nosilna moč kar velika in pomisliti je treba tudi na možnost tiskalnika, ki je lahko bolj ali manj dojemljiv za debelejše papirje. Po nekaj poizkusih sem izbral šeleshamer papir. S prekrivno folijo za mesta kjer bodo znamke sem imel manj težav in se kar v trgovini odločil za prozorno folijo za laserske tiskalnike. Je dovolj trdna, se lepo upogiba brez lomljenja in vrača v prvotni položaj. Nekoliko več dela je bilo z iskanjem ustreznega lepila, saj je kar nekaj, sicer znanih lepil, odpovedalo ob kombinaciji papir - folija ali pa je bila gostota lepila neprimerna saj se je po mazanju vlekel v tankih nitkah in s tem mazala podlago, papir, roke itd. Tako lepilo seveda ni bilo primerno. Na koncu se je izkazalo, da je še najbolje uporabiti Magnetin v stik embalaži, ki ga proizvaja TOZ (ali njemu podobnega).

Oprema strani

Že takoj tu se je bilo treba odločiti o tekstih, ki bodo dopolnjevali posamezen list. V zgornji vrsti bo ime države na vseh straneh enako. Misel na zaporedno številko strani je hitro odpadla, saj se lahko kdaj pokaže potreba po vstavitvi vmesnih strani in se bo postopno pričela zmeda. Tudi zaporedna številka znamke po katalogu se mi sprva ni zdela primerna zaradi malih a nujnih premikov med znamkami ob projektiranju, sem jo pa kasneje uporabil skrito v okvirčkih, tako da jo je znamka prekrila, kjer pa je manjkala, je bila številka jasno vidna in s tem opozarjala na praznino, ki jo je treba zapolniti. Poleg kataloške številke znamke sem v okvirčku predvidel tudi zapis posebnosti oz. opozoril na razlike med na videz enakimi znamkami (zobčanje, rezanje, vodni znak, način lepljenja, razlika v napisu ali barvi itd.). Da bi vsaka stran le imela svoje "ime" sem se odločil na vrhu pisati letnico izida znamk, ki jih list vsebuje. Tako je nastala oznaka takoj izpod imena države vendar že izpod "glave": 1984(1), 1984(2), 1984 - 1985, 1985(1), itd. Letnica in v oklepaju številka strani v tem letu sta dobro nadomestili zaporedno številko strani v kataloškem vrstnem redu in omogočili, da je bila zaradi oblikovanja manjša sprememba vrstnega reda možna. Dve letnici pa sta pomenili, da je na isti strani zaključek enega in začetek naslednjega leta. Teksti ob znamkah (ali pod njimi) so me nekaj več namučili. Kar precej poizkusov sem opravil za ugotovitev, da ne potrebujem drugega, kot glavni naslov izdaje, ki naj bo tudi primerno dobro viden. Na originalnih listih ni bilo takšnih posebnih oznak, le teksta je bilo sorazmerno veliko, ki je bil pisan z zelo malimi črkami, kar meni ne bi uspelo. Toda tekst je bil sličen tistemu iz kataloga, zato sem ga brez škode opustil, obdržal sem le naslov izdaje.

Računalniška izdelava lista

S tako zbranimi odločitvami sem se lotil računalnika. Že po nekaj izdelanih straneh mi je bilo jasno, da pred obdelavo potrebujem ročno skiciran osnutek razporeditve znamk, torej že na podlagi števila, oblike in mere znamk po katalogu oz. po originalih narejene približne razporeditve. Te osnutke sem potem delal na enako velik navaden papir (A4) kar s prosto roko za do 4 strani v naprej, da so bile še možne prerazporeditve, ki bi se pojavile zaradi točnega narisa. Velikosti znamk sem na skice sproti zapisoval, s tem, da sem upošteval na vsako stran + 3mm, razen pri spodnjem robu, kjer sem dodajal še 2mm za pas lepila. Vsaka država uporablja večinoma do štiri različne velikosti znamk, tako da se na te hitro privadiš in pozornost obrneš le še na izjeme, ki pa jih je včasih tudi veliko. Kar me je pri ročnem planiranju prostora včasih zavedlo, je bila velikost teksta in njegova lokacija v neposredno bližino okvirja za znamke. Tega sem potem sproti prilagajal.

Strani sem oblikoval v MS Wordu, kjer sem si odprl prazen list (zaradi različic programa, se lahko navodila ne ujemajo v popolnosti). V meniski vrstici sem odprl meni "Oblika" in znotraj odprtih možnosti "Obrobe in senčenja". Na prikazanem pomožnem oknu odprem "Obroba strani" in kliknem na levi strani v "Okvir". V sredini pod (rubriko) "Slog" med ponujenimi možnimi robovi kliknem na izbranega ter potrdim spodaj s klikom na "V redu". Prazna stran dobi želeno obrobo. Stran je lahko po želji tudi brez roba.

Zdaj v orodni vrstici zgoraj kliknem ikono za risanje (tista s kocko, valjem in črko A). Spodaj se pojavi zapis "Risanje" z malim trikotnikom na desni. Kliknem nanj in dobim ponujeno vsebino. Zanima me "Mreža" zato kliknem nanjo. Prikaže se pomožna ikona s katero si mrežo nastavim. Vodoravni in navpični razmaki so lahko različni, vendar sem sam uporabil enakega: 3mm za obe smeri in tudi mrežne črte naj bi bile prikazane vse. Ne pozabite klikniti na okence "Prikaži mrežne črte na zaslonu", kjer se mora pojaviti kljukica. Spodaj še "V redu" in mreža je na zaslonu. Po potrebi le še prilagodim zamike tako, da se mreža razporedi na celo površino znotraj narisanega okvira. Razstavni listi se izdelujejo enako, kupljeni originalni listi pa imajo mrežo že vrisano v rahlem podtonu barve papirja.

Doma izdelan vložni list (ZDA)

Zaradi odločitve, da bom imel na listu zgoraj vedno enak napis države, kliknemo na meni "Pogled" in znotraj njega odprem okno "Glava in noga". Sam sem tu zapisal v sredino strani "UNITED STATES of AMERICA" in ker naj bi bil to zapis za vse strani, sem v programu odkljukal možnost avtomatskega izpisa na vse strani. Sedaj sem izklopil ta meni in v sredino zapisal "ime strani" kar je v mojem primeru letnica izdaje znamk, kot sem opisal že zgoraj.

Sedaj sem lahko pričel z oblikovanjem strani pri čemer je bila velikost strani nastavljena na 100%, kar v tem primeru predstavlja naravno velikost. S klikom na spodaj prikazane oblike in prenosom teh na mrežo sem postopno oblikoval izgled strani ob tem, da sem upošteval potrebno velikost prostora za znamke in puščal prostor tudi za primerno velikost besedila. Velikost okvirja za znamke je bila na vsako stran povečana do 3 mm, na spodnji strani kjer bo lepljen rob pa še za 2mm več, črke za napise pa sem nastavil na poudarjeno (krepko) velikost 9. Z enojnim klikom v lik dobimo možnost prilagajanja celotnega lika ali posamezne stranice, z dvojnim klikom pa tudi dimenzijsko kontrolo velikosti lika oz. možnost vnosa popravljenega podatka velikosti, ki ga opravi po ukazu 2" redu"«" sam program. Če je treba uporabiti diagonalo je za to primeren gumb za vrtenje lika, za premikanje večjih sklopov pa je trebe uporabiti gumb s puščico. Vpisovanje teksta v prostor za znamko ali izpod tega prostora storimo z aktiviranjem gumba"A tekst". Ko sem stran uredili in opremili s teksti, sem jo shranil. V ta namen sem odprl mapo z imenom države (posebno, če bomo tako urejali več držav), vsaka oblikovana stran pa predstavlja dokument te mape, za njeno ime uporabimo ime strani (v mojem primeru letnico).

Zdaj sem pristopil k tiskanju. V menijski vrstici sem odprl "Datoteka" ter "Natisni" kjer se je odprlo pomožno okno za določanje elementov tiskanja. Predvsem sem moral raztegniti tiskanje čez običajno mero, zato sem kliknil na gumb "karakteristike" in v odprtem podoknu predal "Papir", kjer sem določil velikost papirja (210 x 297mm) ter v spodnjem delu aktiviral možnost "Maksimum". Tiskanje sem vedno naredil v dveh izvodih. Prvi izvod na normalnem papirju je služil za končni pregled in vrisovanje morebitnih korektur, a po njem sem rezal tudi velikost prozorne folije s katero sem prekril prostore za znamke. Drugi izvod, ki je bil dokončni, je bil tiskan na debelejši papir (šeleshamer) namenjen za ohranjanje zbirke. Za projektiranje uporabljena mreža se ne iztiska.

Prvo kopijo sem torej potreboval za izrezovanje folije, ki je v mojem primeru imela velikost okvirja. Sedaj pa je bilo treba te izrezke folije tudi primerno pritrditi. Folijo sem položil na pomožni papir in jo z drugim prekril tako, da je bila vidna le v pasu cca 2mm na bodočem spodnjem robu. Ta del sem previdno prevlekel z lepilom. Previdno dvignil prekrivni papir, nato s pinceto izvlekel folijo, jo obrnil in položil na njeno trajno mesto. Rahlo sem še naravnal robove in pritisnil na mestu z lepilom. Ko sem prelepil vse uokvirjene dele na eni strani, sem jo pustil sušiti približno dve uri predno je bila pripravljena za vlaganje znamk.

Prepričan sem, da imate mnogi med nami tudi drugačne izkušnje z izdelavo razstavnih listov, kar je enako kot za izdelavo vložnih listov. Želel bi, da takšne izkušnje delite z nami. S tem bi pomagali mladim zbiralcem, da pridejo do sebi najbolj ustreznih rešitev, saj je veliko primernih materialov, pa jih mnogi ne poznajo. N.pr. originalni razstavni listi so večji od A4 formata in imajo v podtonu že vrisano mrežo za polaganje gradiva. K temu dodatno lahko uporabimo Hawid ki ima obojestransko plastiko (lahko tudi spredaj prozorno in zadaj črno) in jo je preprosteje lepiti kot je to v opisanem primeru. Ali morda računalniško izdelan list izdelan na drugi način, v drugeme programu, itd.