Poštne uprave priložnostne znamke izdajo ob različnih dogodkih (prireditve, jubileji itd.) ali s posebnim namenom (promocija, narava, Europa itd.). Nekateri te izdaje poimenujejo tudi spominske (Katalog Slovenije 1999), vendar je to preozek pojem za vse tisto, kar pod pomenom priložnostne izdaje, dejansko pošte nudijo. Priložnostne znamke izidejo posamično, v serijah ali blokih (tudi kot celinke) in so za zbiratelje zanimive, ker so splošno poučne narave. Sodijo v zbirko določene poštne uprave (enako kot redne znamke), če smo se odločili za tak način zbiranja (n.pr. Slovenija, Nemčija, Švedska itd.), sicer pa po lastnem izboru iz izdaj različnih poštnih uprav (tudi primernih rednih izdaj) oblikujemo samosvojo zbirko glede na svoj interes (živali, šport, letalstvo itd.), torej po tematiki in motiviki. Ob takem zbiranju je večja svoboda oblikovanja zbirke, zaradi lastnega interesa pa je tudi večje zadovoljstvo. Prav zaradi povezanosti izdaj priložnostnih znamk z zbiranjem po tematiki ali motiviki je prikaz v nadaljevanju nekoliko podrejen razumevanju obojega.

Razločitev rednih izdaj od priložnostnih je včasih zabrisana, zato navadno uporabljamo kataloško opredelitev, ki je povzeta po izdajateljici, a tudi ta ni vedno ustrezna. Znamke rednih izdaj imajo navadno ime poštne uprave ali razpoznavni simbol in nominalno vrednost ter valuto ali kako drugače označeno uporabnost. Priložnostne znamke pa imajo poleg tega tudi krajši tekst dogodka (ali pomensko označbo) in čas v katerem se je izvršil. To razliko si lahko razložimo na primeru slovenskih znamk, ki morda ni čisto karakterističen.

Prva izdana serija z grbi ima poleg potrebnih znamenj tudi datum 26. 12. 1991, ki pomeni Dan plebiscita za samostojno Slovenijo in je torej teoretično priložnostna znamka, čeprav je v katalogu označena kot redna izdaja. Druga izdana serija grbov, ki je izšla 12.-13. 02. 1992 nima več datuma, dodana pa je oznaka PTT kot poštne uprave in je torej normalna redna znamka tudi po prisotnih razpoznavnih elementih. V nadaljevanju si lahko ogledate primere izdaj različnih priložnostnih znamk.

Tudi na priložnostnih izdajah je veliko kronanih glav, ki jih predstavljajo ob različnih jubilejih ali dogodkih. V prednosti je britanska kraljevska družina saj znamke, poleg domače poštne uprave, zalagajo še članice Commonwealtha n.pr.: Avstralija, Nova Zelandija, Kanada, Hongkong, Mauritius, itd..

Ob 80. letnici rojstva Kraljice Elizabete I. imenovane Kraljica mati; Kraljica Elizabeta II. ob 25. obletnici poroke s princem Filipom; Princ Charles ob prejemu naslova Princ of Wels (sedaj že prevzel prestol); njegov brat Princ Andrej ob poroki s Sarah Ferguson.

Iz daljne in bližnje zgodovine se na znamkah znajde zelo veliko predsednikov držav in vlad, politikov in vojskovodij.

Ameriški, francoski in jugoslovanski predsednik ter britanski in avstrijski predsednik vlade.

Primeri politikov: M. Gandi (Indija), R. Schuman (Francija) in O. Bauer (Avstrija).

Vojskovodje so osvajali nove ali branili obstoječe meje in bili ob jubileju nagrajeni za svoje uspehe n.pr.: M. Lafayette (Francija) in G. K. Žukov (Sovjetska zveza)

V skupini "znamenite osebnosti", se ob različnih prilikah spominjamo pustolovcev, raziskovalcev, znanstvenikov, umetnikov, literatov, humanistov, itd.. Prevladujejo portreti, včasih podaljšani v pojasnilno sliko ali pa je predstavljen detajl njihovega dela.

R. Fulton (ladijski parni stroj), A. Schweitzer (teolog in humanist), G. Melies (film) J. Verna (pisatelj).

Skladatelji: J. S. Bach, L. von Beethoven, G. F. Händel.

P. P. Rubens (slikar), M. Bourdet (novinar in pisatelj), A. Miegel (pesnica), R. Strauss (komponist in glasbenik), Baraga (misijonar in učitelj).

S priložnostnimi znamkami predstavljamo svetovne probleme, ki se rešujejo znotraj mednarodnih organizacij in opozarjamo na različne kongresne dejavnosti. Države v osamosvajanju pa izpostavijo prav to, da bi opozorile na svojo prisotnost.

Obletnici OZN, leto mednarodnega sodelovanja in obletnica Mednarodne organizacije dela.

Svetovna razstava v Osaki, mednarodni kongres oblikovanja v Ljubljani, svetovni kongres Esperanta v Antverpnu.

10 let osamosvojitve Lesota, 25 let osamosvojitve Gvineje in prva obletnica samostojnosti Slovenije.

Na znamkah se spominjamo mnogih prelomnih vojn, ki so zaznamovale človeštvo, a tudi njegovo socializacijo, arhitektonsko opremljenost in prometno strukturo.

Kranjska zmaga pri Sisku leta 1593, državljanska vojna v ZDA (dogodek iz 1864) in bitka za Anglijo v 2. svetovni vojni (1940).

700 let mesta Ostende (Belgija), 500 let mesta Radovljica (Slovenija) in 300 let mesta New York (ZDA).

Arhitektura Ljubljanske operne hiše, Gorenjska železniška proga predstavljena z lokomotivo in Brooklynski most v NY (ZDA).

Nekatere države z dolgoročnim načrtovanjem izdajanja znamk obilo prispevajo k zbirkam motivike in tematike. Švica na primer, že od leta 1912 vsako leto izda serijo priložnostnih znamk na temo Pro Juventute (za mladino), od leta 1936 dalje pa tudi Pro Patrija (za domovino), ki so izredno popularne.

Z leti se motivi menjavajo, vendar so vedno zelo privlačni in aktualni. Znamke so z doplačilom, ki se zbira v točno določen namen.

Švedska se je odločila ob 60. letnici Nobelovih nagrad, vsako leto izdati znamke Nobelovih nagrajencev od leta 1901 naprej in niz zaključila po dvajsetih letih. Nobelovce so občasno izdajale tudi druge države in tako se jih je nabralo za lepo zbirko.

Švedska: serija iz izdaj v letih 1961 - 1981 in nova oblika nekoliko kasneje.

Irska je svoje Nobelove nagrajence umestila v medaljo, poleg je z določeno ilustracijo opozorila tudi na njihovo delo.

Določena stalnica so skupne izdaje vedno večjega števila držav, ki izdajajo priložnostne znamke pod imenom Europa CEPT. V začetku (prva izdaja 1956) so bili določeni skupni motivi, ki so bili dolgočasni, zato se je od njih postopno odstopilo. Kasneje se je uvedla praksa določanja skupne vsebine letne izdaje, ki je omogočila večjo prožnost pri izbiri motivov, ki jih sedaj lahko vsaka država predstavi s sebi lastno zanimivostjo. Odkar pod tem imenom izdajajo znamke tudi nekatere azijske države (Uzbekistan, Kirgizistan itd.) postaja zbirka malce neokusna.

Nemške znamke iz prvih let izhajanja Europa CEPT z motivi, ki jih najdemo pri vseh drugih izdajateljicah tistega časa (Italija, Nizozemska, Francija itd.).

Nemške znamke Europa CEPT izdane na določeno tematiko sodijo lahko v različne tematske zbirke.

Občasno se pojavijo obletnice posebno zanimivih dogodkov, ki jim v istem letu posveti znamke mnogo poštnih uprav. Ena takih tem je bila 500 letnica Kolumbovega odkritja Amerike. Temu dogodku je bila namenjena tudi skupna tema Europa CEPT v letu 1992.

Otočje Föröyar (Fererski otoki) in Island (Islandija) sta Kolumbovemu odkritju Amerike, kot temi Europa CEPT, posvetila blok z dvema znamkama kot skupno (joint) izdajo.

Pošta Slovenije nima daljše tradicije v izdajanju znamk, kljub temu se je lotila vsakoletnih izdaj pustnih običajev in mask v temi "Folklora", ki jo občasno zasledimo v mnogih državah. Upamo le, da bo zastavljeno delo še dolgo nadaljevala, kar se z lokomotivami žal, ni zgodilo.

Pustni maski iz ptujskega in dravskega polja (1996).

Borovo gostivanje v Prekmurju (1998).