Z odlepljanjem znamk je mišljeno: iz nabranih potovanih pisemskih ovitkov in razglednic odstraniti znamko tako, da je ne poškodujemo in jo torej lahko uporabimo v zbirki rabljenih znamk. V postopku znamko tudi operemo, ali bolje, z nje očistimo umazanijo, ki si jo je nabrala na potovanju. Pranje pa uporabljamo tudi ob dobljeni starejši, slabo hranjeni zbirki znamk, ki jo želimo očistiti ali osvežiti. Pri tem moramo vedeti, da se bo pri nežigosanih znamkah lepilo raztopilo. Včasih nas motijo lepki na hrbtni strani znamk in bi jih želeli odstraniti, zato moramo znamke prav tako oprati. Če so lepki starejšega datuma, lahko s pranjem naredimo več škode kot koristi posebno, ko so lepki izdelani doma iz navadnega lepilnega papirja in v vodi nikakor ne popustijo.

Znamke, ki jih je napadla papirna rja ni mogoče očistiti in jih tudi sicer ne vlagati v zbirko, ker se bo rja prenesla na ostale znamke.

Nežigosana znamka je bila zlepljena z drugo, kar nam kažejo ostanki barve na lepilu. S pranjem se bo odstranilo lepilo in barva.
Lepek narejen z navadnega lepilnega traku ne bo popustil. Ob potrebi po pritrjevanju znamk uporabljajte samo za ta namen posebej izdelane lepke, ki ne puščajo sledov in se lahko odstranijo (desno).

Pisemske ovitke in razglednice najprej temeljito pregledamo in izločimo tiste, ki imajo kako posebnost: spominski žig, žig pomožne pošte, staro znamko, opisan dogodek, znanega podpisnika ali naslovnika, posebno razporeditev znamk itd. Take pošiljke navadno hranimo kot celote, tudi če jih sami ne zbiramo. Ponudimo jih lahko drugim, ki to zbirajo in v zameno dobimo za nas zanimiv material.

Po pregledu iz pisemskih ovitkov namenjenih za odlepljanje izrežemo znamke s približno pol centimetrskim robom. Pri tem si že ogledamo kvaliteto znamk in pretrgane, prerezane, odrgnjene itd. izločimo, da se znebimo nepotrebnega dela. Posebej izločimo odrezke z letalske pošte, torej tiste, ki imajo rdeče - modre (ali tudi drugačne) robove in odrezke, ki so izrazito barviti. Oboji nam bi obarvali vodo in s tem poškodovali ostale znamke, zato bomo te izločene prali čisto posebej. Posebej izločimo tudi na pisemskem ovitku nalepljene bloke, male pole ali znamke tiskane v traku. Takim pošiljkam navadno ne odstranimo znamk, če pa jih že, jih peremo posebej in zelo previdno, da nam znamke ostanejo neoddvojene.

V traku tiskane znamke iz Nove Zelandije so po pranju ostale neoddvojene, za kar je bilo potrebno kar nekaj spretnosti in potrplenja.

Z razglednic znamk ne izrezujemo. Razglednico bo uporabil kartofil z malo jeze, ker zaradi odstranjene znamke ne bo kompletna, a vseeno vesel, da je dobil vsaj celo. Na razglednično znamko damo dobro namočen kosem vate in pustimo, da lepilo popusti. Ker so nekatere znamke lakirane, mora voda prodreti pod znamko s strani, zato postopek traja nekoliko dlje. Znamka je popustila takrat, ko se popolnoma rahlo in enakomerno pridvigne po vsej površini. Razglednice posušimo in po potrebi obtežimo, da se poravnajo.

V primerno veliko posodo natočimo mlačno do srednje toplo vodo in znamke potapljamo tako, da vsak košček posebej s prstom narahlo potisnemo pod vodo. S tem preprečimo sprijetje večje količine odrezkov, ki bi v notranjosti ostali suhi. Po kratkem času (2 - 4 minute) se odvečni papir (pisemskega ovitka) odmoči, zato ga poskusimo v čim večji meri odstraniti iz posode. Ob tem papir poglejmo z obeh strani, da ne bi slučajno odvrgli tudi kakšne znamke. V posodi so nam tako ostale samo znamke. Mednje sodijo tudi znamke odvzete z razglednic. Po potrebi dodamo v vodo tudi kapljico detergenta (za posodo) in rahlo premešamo ter pustimo učinkovati nekoliko minut.
Znamke so sedaj razmočene in kar precej ranljive, zato je treba pri izpiranju ravnati zelo previdno. Pri izpiranju vodo odlivamo največ do polovice in pod rahlim curkom zopet dotočimo svežo vodo. Pri odlivanju z roko zadržujemo znamke, da nam jih ne odplakne. To ponavljamo toliko časa, da je voda popolnoma bistra (10 - 15 krat), oziroma, da se na njej ne opazi pena uporabljenega detergenta.

Za sušenje znamk se uporabljajo različni načini in materiali (vlaganje v knjige, stiskanje, likanje itd.) a enostaven in dovolj učinkovit je tudi naslednji postopek.
Znamke posamezno pobiramo iz vode in jih s hrbtno stranjo navzgor eno do druge polagamo na časopisni papir (tudi pivnik). Ko znamko jemljemo iz vode, s prsti rahlo preizkusimo zadnjo stran, če se je lepilo dobro odtopilo. Če znamka zadaj drsi je prisotno lepilo in je potrebno nadaljevati s pranjem. Če se snov na zadnji strani znamke svaljka, je potrebno rahlo svaljkati celotno stran in odstranjene svalke posebej izprati, da ne pridejo v posodo med ostale znamke. Če se papir pisemskega ovitka ni odlepil, ste naleteli na znamko, ki je bila prilepljena s kakim drugim močnejšim lepilom ali pa je bila samolepilna. V obeh primerih to izločite. Dodatno lepilo navadno ne popusti in bi bil nadalnji trud v tem primeru zaman. Za odstranitev samolepilnih premazov uporabljamo druge tekočine.

Znamke pustimo ležati na časopisnem papirju kakih 10 minut, nato jih popivnamo v kolikor se nam zdi, da je na njih še opaziti stoječo vodo, sicer pa jih preselimo na suh kos časopisnega papirja in jih lahko naložimo tudi v več plasti. Z vrha jih lahko tudi rahlo obtežimo, da se iztočasno s sušenjem tudi poravnajo. Zato je dovolj zgornjo plast prekriti z izvodom dnevnega časopisa. Za vlaganje v album so pripravljene že naslednji dan. Tam se bodo tudi polagoma dokončno poravnale. Pri ravnanju znamk nekateri svetujejo tudi likanje z likalnikom na paro, a za sedaj še nisem imel potrebe, da bi ta način preizkusil. Mnogo zabave in uspeha vam želim.