Celotno poglavje "Tehnična zapletenost" je namenjeno identifikaciji in razvrščanju znamk, da bi se izognili napakam, ki se ob površnem pregledu prav rade zgode. Tega poglavja ne uporabljate prav vsi zbiralci, oziroma ne v celoti, je pa priporočljivo, da si vsebino vseeno ogledate, saj vam lahko pride prav za splošno razumevanje ob zamenjevanju znamk, ko želite določiti elemente svoje ponudbe ali ponujenega blaga. Res je, da so vse spoznavne podrobnosti zabeležene v ustreznih katalogih (specialnih, splošnih itd.), toda mnogi se jih ne poslužujemo, ali pa le občasno in s tem odpiramo možnost zagrešitve večje napake. Marsikdaj tudi založniki z objavo zakasnijo, posebno v primerih, ko se novosti pojavljajo na enakih znamkah preko več let zapored, s ponatisi ali ponovnim oblikovanjem enakega motiva in poštne uprave takih sprememb ne objavljajo (n. pr. tudi Slovenija).

Bodimo torej vedno pozorni, ko pregledujemo na novo pridobljeno blago in ga primerjamo z obstoječo zalogo. Mnoge različnosti enakih znamk bomo tako odkrili, toda ostalo jih bo še vedno mnogo zakritih, ki jih lahko odkrijemo samo s pomočjo kataloga. Toda tudi v tem primeru moramo za zanesljivo zbranost vseh različic, tudi viške znamk hraniti po nekaj let, saj se drobne spremembe, ki jih zakrivijo ponatisi, spremenjena tehnika ali gravure, dogajajo lahko tudi več desetletij.

S spodnjim prikazom želimo opozoriti, kje vse tičijo te drobne razlike, da na ta mesta usmerimo našo pozornost. Še zdaleč ni mogoče prikazati vseh možnih razlik in nove nastajajo sproti, zato so zbrani le najbolj karakteristični primeri, ki smo jih razdelili v dve skupini:

Razlike na enakih znamkah, ki jih katalog (Michel) razvršča pod isto kataloško (zaporedno) številko znamke, vendar pa jih označi kot različen tip (I., II., III. itd.), različno zobčanje ali rezanje (A, B, C, itd.), spremenjeno barvo (a, b, c, itd.) ali tudi navede samo kot opombo.

Francija: Znamki sta izšli med leti 1876 in 1881 in sta si različni v dolžini podpisa oblikovalca, ki se nahaja pod sliko znamke levo spodaj. Podpis pri prvem tipu znamke je daljši in sega proti desni do konca črke B v besedi REPUBLIQUE. Podpis pri drugem tipu znamke je krajši in se proti desni konča tik pred črkoB.

Belgija: Znamke z likom kralja Alberta I., ki so izhajale med leti 1915 in 1922imajo v detajlih levega gornjega kota štiri razlike, ki se ne pojavljajo pri vseh nominalnih vrednostih, kar je v katalogu prikazano s posebno tabelo.

Velika Britanija: Julija 1881 je izšla znamka z štirinajstimi belimi pikami (perle) v levem zgornjem kotu. Samo nekaj mesecev kasneje pa jih je na ponatisu imela šestnajst. Med obema izidoma je še nekaj drugih različnosti.

Švedska: Različni obliki številk nominalne vrednosti (10, 20) pri izdajah znamk z likom kralja Gustava V. v letih 1939 do 1942, se ugotovi brez uporabe povečevalnega stekla. Razlika pri teh znamkah je tudi v razdvajanju.

Danska: Oblika znamke, ki je izšla leta 1933 in v različnih tehničnih izvedbah izhaja še danes, je v prvi izdaji zabeležena v dveh tipih, ki jih razločujemo po nepobarvanih belinah v zgornji taci leva, ki je v levem zgornjem kotu znamke.

Finska: Znamka iz 1963. leta, tip I., ima okoli nominalne vrednosti bel obroč, ki je širši kot na ponatisih po letu 1967, II. tip. Pri obojih pa najdemo tudi razliko v papirju.

Švica: Če si ogledate silhueto gora desno zgoraj, boste opazili, da pri tipu I. vrh gore sega do gornjega roba, pri tipu II. pa ne. V resnici je slika na znamki II. tipa za 1,8 milimetra višja od I. tipa. Razlika je tudi v dolžini slike na znamki.

Francija: Prikazana je srednja znamka (dva tipa) iz serije treh znamk, ki so izhajale v letih 1929 do 1931. Razlike pri prvi znamki v seriji so v barvi, pri drugi (na sliki) v tipu in delno tudi v barvi, pri tretji znamki pa v zobčanju. Prikazani znamki se razlikujeta v napisu POSTES v levem spodnjem kotu. V levem primerku ima črka E iz te besede spodnji in zgornji vodoravni krak na desni konici zavihan proti sredini črke, pri desnem primerku pa ima zavihek samo spodnji krak.

Jugoslavija: V državah z dvema ali več uradnimi jeziki (Belgija, Švica) ali z več različnimi pismenkami, se občasno pojavijo na enakih znamkah različni napisi. Pri prikazanih znamkah je cirilica in latinica na tipu I. zamenjala vrstni red na tipu II.

Nemčija: Čeprav je nemška znamka v katalogih zabeležena le z dvema barvama (a, b,), je v praksi najti veliko različnih nians, ki so posledica več ponatisov s slabo kvaliteto barve (vojna) in posledično neobstojnost na svetlobo, vodo, itd.

Bavarska: Tudi načini razdvajanja znamk so pri enakih znamkah lahko različni. V tem primeru je zobčana znamka označena v koloni z veliko črko A, nezobčana pa z B.

Švica: Včasih drobna razlika ne pomeni različen tip. Tako je v tem primeru, ko je namesto tip (I., II. itd.) uporabljena velika črka R, pripadajoče znamke pa so navedene proti koncu obravnavane celotne serije. V tem primeru je podana razlika med tiskanjem v polah (leva znamka s piko v sulici) in tiskanjem v svitkih (Rollendruck), kjer je sulica brez pike. Iz te serije so štiri znamke tiskane v svitkih in pri vseh je storjena opazna pomanjkljivost.

Francija: V tem primeru ne gre za katalogizirano izdajo znamk z napisom države (zgoraj) z različno barvo, pač pa je o tem zapisana samo pripomba v drobnem tisku. Tudi vrednostno se ne razlikujejo, kar pomeni, daje tiskana količina vsake barve približno enaka.

Vašo pozornost usmerimo tudi na dotiskane in pretiskane znamke in tiste, ki so zaradi različne podrobnosti razvrščene pod različne kataloške številke. Tudi tu moramo biti zelo previdni na opozorila, ki se največkrat nahajajo v drobnem tisku pod eno izmed kataloških uvrstitev pogojno enakih znamk.

Belgija: Dvojezične znamke iz leta 1946 so leta 1947, ob filatelistični razstavi CIPEX v New Yorku, pretiskali za uporabo v letalskem prometu in temu primerno povišali nominalno vrednost. Vrstni red uporabljenih jezikov je pri tipu I. francosko - flamski in pri tipu II. obraten.

Nemčija: Na enaki znamki je uporabljen enak tip žiga in tako na prvi pogled ni opaziti razlike. Ob poglobljenem ogledu pa ugotovimo, da je razdalja med spodnjo dotiskano črno črto in besedo "tausend" v enem primeru 3 milimetre, v drugem pa 4 - torej dva tipa.

Švica: Pri predstavljenih znamkah prihaja kar do več podrobnosti, vendar bomo navedli le najbolj značilne. Prvi dve znamki (zgoraj) imata v "a" varianti lesketajoč pretisk, v "b" varianti pa mat. Pri desni znamki zgoraj in levi spodaj je potrebno ugotoviti prečrtano nominalo, ki je različna in zato odločujoča. Desna znamka v spodnji vrsti pa ima registrirane tri različne barve pretiska.

Jugoslavija: Tipa pretiskanja se razlikujeta v številu vodoravnih črt, potekajočih preko uničene nominale in na dve različni lokaciji zapisane nove nominalne vrednosti.

Jugoslavija: Pestrost pretiskov na stari zalogi znamk iz Demokratične federativne Jugoslavije iz let 1944/45, na nove razmere v letu 1949, ko je bil Informbiro na višku in je bilo treba varčevati na vsakem koraku.

Danska: Enaki znamki iz leta 1882 razlikujemo od enakih znamk izdanih leta 1884/1895 po odmaknjenosti osrednjega ovala od zgornje zaključne (okvirne) črte.Razlike so še v drugih podrobnostih ter vodnem znaku, vendar je opisano razliko najlažje ugotoviti.

Belgija: Znamki sta bili izdani leta 1943 v skupni izdaji, vendar zaradi različnega zaporedja uporabljenih jezikov, sta vodeni vsaka pod svojo kataloško številko (624, 625).

Švica: Znamka za 5 frankov iz leta 1914 ima desno spodaj pod sliko podpis graverja A. BURKHARD do vertikalnega desnega roba slike. Enaka znamka iz leta 1928 pa ima kot graverja zapisanega J. SPRENGER, katerega podpis je za nekaj milimetrov pomaknjen od desnega roba bolj proti sredini. Obe podrobnosti uporabimo za prepoznavanje kadar so znamke grdo žigosane.

Švica: Kar nekaj švicarskih znamk je izdanih tako, da imajo na enakih znamkah zapisano besedilo v posameznem uradnem jeziku: nemško, francosko ali italijansko. Tako nastanejo tri različne znamke, ki so tudi v vsaki varianti posebej kataloško oštevilčene.

Švedska: Znamke z likom kralja Gustava VI., ki so izhajale v letih 1951 do 1971 imajo razlike v oblikovanju številk nominalne vrednosti in tudi v črtkanju ozadja.

Finska: Zgolj za opozorilo je tudi razlika v obliki in vrednosti številk pred in po denominaciji. Takšne razlike so v nekaterih primerih težko opazne.

Irska: V nekaterih primerih izdajatelj enak osnutek znamke tiska v različni velikosti z enako ali tudi različno nominalno vrednostjo, barvo itd.

Italija: Razlike velikosti enakih znamk so včasih sila majhne in znašajo le nekaj desetink milimetra, toda to je lahko že odločilno, da so uvrščene pod drugo kataloško številko. V prikazanem primeru je razlika po širini 1 milimeter in prav toliko tudi po višini.

Velika Britanija: Dalj časa ko izhajajo slične znamke, več se lahko nabere razlik in tudi bolj skritih, kot pa so prikazane na znamkah kraljice Elizabete II: (velikost številk, lokacija številke, oznaka valute, namembnost).

Irska: Pri Irskih znamkah je razlika v zapisu valute ali njeni izpustitvi, kar je zelo vidljivo. Bolj pa se moramo potruditi ko iste znamke ločujemo po vodnem znaku in zobčanju.