|
|
|---|
|
Nežigosane znamke, imenovane tudi čiste, so tiste, ki niso bile v uporabi. Kupujemo jih v serijah ali posamezno. Značilno je, da nimajo žiga in imajo ohranjeno lepilo. Od tega pravila odstopajo znamke tropskih dežel, ki zaradi atmosferske vlage večinoma nimajo lepila.
Nežigosane znamke moramo hraniti v zato posebej prirejenih albumih, ob primernih klimatskih pogojih, da se ne bi zlepile s podlago. ••••••••••••••••••••••••••••••• Žigosane znamke, imenovane tudi poštno uničene ali razvrednotene, prav tako lahko kupujemo v seriji ali posamezno. Njihova značilnost je, da imajo na prednji strani žig, zadaj pa so brez lepila. Mnogi jih odlepijo s poštnih pošiljk.
Poštno žigosanje - razvrednotenje znamk je lahko z lepo berljivim ročnim žigom (Avstrija), sorazmerno lepim avtomatskim žigosanjem (Nemčija) ali tudi zelo zapacano (ZDA). ••••••••••••••••••••••••••••••• Razlikujemo poštno uničene znamke, ki so bile v dejanski uporabi in imajo odtisnjen poštni žig ali načrtno avtomatsko uničenje in v naprej uničene znamke, ki imajo ob nakupu poštni žig že natisnjen. Te znamke so kljub tiskanemu žigu, pred dejansko uporabo, čiste znamke (lepilo).
V naprej uničene znamke s tiskanim žigom. ••••••••••••••••••••••••••••••• Poznamo tudi brez uporabe uničene znamke. Te so poštno uničene z žigom, največkrat namenjene za prodajo kot turistični spominek, niso pa bile uporabljene, zato imajo lepilo a ne sodijo v zbirko čistih znamk.
Serija neuporabljenih vendar z žigom uničenih znamk za turistične namene. Verjetno so bile s tem namenom tudi tiskane. ••••••••••••••••••••••••••••••• Serija znamk ima kar nekaj skupnih značilnosti: velikost, oblikovanje, vsebino, razporeditev spoznavnih znakov itd.. Redkeje so značilnosti serije tudi manj prepoznavne.
Serija z reprodukcijami umetniških slik jasno kaže na medsebojno pripadnost.
Izdaja teh znamk je zabeležena kot serija znamk, ki pa imajo le malo skupnega.
Serija lahko izgleda tudi tako (del serije). ••••••••••••••••••••••••••••••• Poznamo tudi izraz kratka serija, ki se uporablja v trgovanju. Izraz pojasnjuje serijo znamk, zmanjšano za eno ali dve znamki najvišje nominalne vrednosti. Višje nominalne vrednosti znamk so navadno tiskane v manjši nakladi, zato je popolnih serij sorazmerno malo in se iz večje naklade nižjih nominalnih vrednosti sestavlja kratke serije.
Kratka serija iz leta 1965, ki ji manjkata vrednosti za 150 in 200 dinarjev. Naklada znamk v kratki seriji je bila 2.000.000 znamk, znamka za 150 dinarjev je bila tiskana v 750.000 kosih, znamka za 200 dinarjev pa v 250.000 kosih, toliko je bilo lahko tudi popolnih serij. Nekatere poštne uprave le redko izdajo serijo znamk. Navadno dogodku posvetijo znamko, ki jo zabeležijo kot posebno izdajo.
Znamke večinoma izdaja posamično. Pokazani primeri si sledijo od 26. 3. do 10. 5. 1991. ••••••••••••••••••••••••••••••• Nezobčane znamke so iz časov, ko še niso poznali zobčanja (prebadanja) ali iz vojnih obdobij, ko so bile tehnične možnosti zmanjšane. Kasneje se pojavijo nezobčane znamke večinoma špekulativne narave, saj so bile izdane v manjših nakladah kot enake zobčane in zato tudi primerno dražje. Nezobčane znamke so oddvojene z ročnim razrezovanjem s škarjami.
Avstrija ter Lombardija in Venezija iz leta 1850 in Bayern iz leta 1916 so primerki pravih nezobčanih znamk.
Zobčana znamka na temo Boj proti malariji je bila natisnjena v 5.500.000 izvodih, nezobčana pa v 500.000 izvodih. ••••••••••••••••••••••••••••••• Veliko večino predstavljajo zobčane znamke. Zobci nastanejo ob prebadanju, sekanju ali izbijanju. Več o tem je razloženo v poglavju "Razdvajanje znamk".
Grebenasto zobčana znamka iz leta 1990 kaže na tehnološki napredek pri izdelavi znamk. ••••••••••••••••••••••••••••••• Vedno več je enostransko ali tudi večstransko strojno rezanih znamk v kombinaciji z zobčanjem. Rezani robovi so posledica tiskanja znamk v različno zaokroženih celotah oziroma sestavljenih polah in v trakovih ali kolutih primernih tudi za uporabo na avtomatih.
Strojno rezane znamke z različno razporejenimi robovi, ki so posledica različne pozicije znamke na poli ali kolutu (ZDA, Švedska, Kanada). ••••••••••••••••••••••••••••••• Navidez rezane znamke nastanejo tudi pri izsekavanju, kadar tiskajo znamke po tehnologiji samolepilnih etiket. Izsekane robove včasih oblikujejo valovito, zato so končni izdelki bolj podobni znamkam.
Znamke izdelane po tehnologiji samolepilnih etiket z ravno izsekanimi (Francija, Nemčija) in valovitimi robovi (Nizozemska, Slovenija) ter kombinirano rezano - valovitim robom (Francija, Nizozemska). Tudi znamka Butana je izdelano enako le, da je krepko debelejša zaradi tridimenzionalne slike. ••••••••••••••••••••••••••••••• Avtomatska prodaja poštnih vrednotic se vse bolj razvija v smeri avtomatske nalepke, ki nadomešča znamko. Vsaka različna odtisnjena vrednost na avtomatski nalepki pomeni za filatelista nov primerek. Prav tako kot znamka se tudi ta nalepka s poštnim žigom razvrednoti, kar je razlika od nalepke poštnega stroja, ki jo zalepijo pri oddaji pošiljke na poštnem okencu in se ne žigosa (glej Običajne poštne pošiljke). Shranjevanje avtomatskih nalepk, predvsem samolepilnih, povzroča precejšnje težave, zato jih mnogi shranjujejo skupaj z ovitkom.
Primer avtomatske nalepke z lepilom iz leta 1981 in prikupnejšim oblikovanjem od leta 1990 dalje.
Samolepilne avtomatske nalepke z dotiskom frankature (3,70 FRF) se je prijelo ime "Ptičji vlak" (1990).
Španija je vedno pripravljena propagirati umetnost. ••••••••••••••••••••••••••••••• Znamke so lahko različnih oblik in velikosti. Med tradicionalne oblike razvrščamo: kvadratne, pravokotne, trikotne, rombaste in okrogle. Z novejšo tehnologijo, predvsem samolepilno, se pojavljajo nove oblike kot so: ovalna, diamantna, srčasta itd. Znamke so si različne tudi po velikosti, ta sega od zelo majhnih do velikih kot je pisemski ovitek, seveda pa jih je večina v razumnih mejah.
Tradicionalne oblike znamk: Nemčija, Poljska, Mavretanija in Romunija.
Novejše oblike znamk: Francija, Sierra Leone in ZDA (vse samolepilne). ••••••••••••••••••••••••••••••• Znamka z doplačilom je tista, ki ima poleg natisnjene redne nominalne vrednosti, še dodatno, ki jo ob nakupu plačamo, a se ne šteje v frankaturno vrednost, ker se ta razlika zbira za določen namen. Pogosteje se tako doplačilo uredi s samostojno doplačilno znamko ali tudi z doplačilnico (glej Znamke po namenu).
Doplačilo 0,10 franka je namenjeno Rdečemu križu.
Doplačilo namenjeno belgijskemu Olimpijskemu komiteju za pripravo športnikov na igre. Doplačilo se z večanjem nominalne vrednosti lahko povečuje, ne more pa biti večje od nominale. ••••••••••••••••••••••••••••••• S skupnim izrazom provizoriji filatelisti imenujemo tiste znamke, ki imajo na običajno izdajo znamk, kasneje dodane ali uničene karakteristične sestavine. Večinoma nastajajo v nenormalnih situacijah (vojna, inflacija), zato nimajo posebno prikupnega videza. Ker tu lahko nastopa kar nekaj razlik zato provizorije natančneje delimo na dotiske, natiske in pretiske znamk.
Nekaj provizorijev na slovenskem ozemlju 1941 - 1945: Nemška okupacija 1943 na zatečenih italijanskih znamkah (natisk in pretisk). Osvoboditev 1945: ••••••••••••••••••••••••••••••• Dotisk imenujemo takrat, ko naknadno tiskamo osnovne podatke v naprej pripravljene praznine puščene v tisku podlage znamke. Največkrat so to počele kolonialne države za poštne uprave svojih kolonij.
Tipični kolonialni dotisk na znamkah Portugalske in Francije. ••••••••••••••••••••••••••••••• O natisku govorimo, kadar na običajno znamko natisnemo dodatno besedilo, vrednost, simbol itd. ne da bi spreminjali ali prekrivali osnovne podatke na znamki.
Francija: redne francoske znamke z natisom prirejene za uporabo v Siriji in Alžiriji.
Madžarska znamka iz serije o vesolju ima dodan natis s časom pristanka prve vesoljske sonde na luni.
O natisu govorimo tudi v primeru žalnih znamk, ko rednim znamkam beli rob natisnemo s črno barvo (Belgija, Nemčija, Jugoslavija). ••••••••••••••••••••••••••••••• Pretisk pomeni, da z razveljavitvijo elementarnega podatka na znamki in natiskom novega, spremenimo njeno vsebino, vrednost ali uporabo.
Kolonialne znamke so s pretiskom spremenile deželo uporabe.
Sprememba nominalne vrednosti (in valute) na znamkah Bolivije, Bosne in Hercegovine, Bermudov ter Velike Britanije.
Sprememba politične ureditve območja na katerem so znamke do sedaj veljale je opravljena s pretiskom Nemčije, Hrvaške in Srbije. ••••••••••••••••••••••••••••••• Izraz nominalna vrednost pomeni s številko ali kako drugače označeno nakupno vrednost znamke v valuti izdajateljice. Izraz frankaturna vrednost (poštnina) pomeni potrebno plačilo za posredovanje prenosa pošiljke. Potrdilo o opravljenem plačilu za želeni prenos so znamke, ki jih moramo nalepiti v takšni nominalni vrednosti, da zadostimo predpisani frankaturi (poštnini).
Znamka nominalne vrednosti 15 tolarjev je veljala za normalno pismo v notranjem prometu. Za pismo v letalskem prometu v Ameriko pa je bilo potrebno plačati najmanj 90 tolarjev poštnine, kar smo sestavili z več znamkami in pri tem dobili tudi nalepko za letalski promet. ••••••••••••••••••••••••••••••• Inflacija pomeni padanje kupne moči, kar vodi v devalvacijo ali razvrednotenje valute. Temu primerno rastejo cene poštnih storitev in s tem povezano tudi nominalne vrednosti na znamkah. Normalna inflacija se pojavlja v sleherni državi, zato tudi valutna razmerja ostajajo na relativno nespremenjeni ravni. Nenormalna inflacija pa povzroči veliko razvrednotenje valute le v eni državi in v relativno kratkem času, kar se odrazi tudi na znamkah.
Normalna (naravna) inflacija v ZDA gledano skozi vrednost znamke za navadno pismo v notranjem prometu:
Nemčija: konec leta 1922 je bilo treba odšteti za navadno pismo 12 mark, leta 1923 v drugem mesecu že 25 mark, v maju 200 mark, junija kar 20.000 mark itd.. Oktobra in novembra 1923 so izhajale znamke z nominalno vrednostjo v milijonih in milijardah mark, med njimi je dosegla najvišjo vrednost znamka za 50 milijard nemških mark. 01. 12. 1923. leta so nemško marko denominirali tako, da so po tem datumu znamke imele nominalno vrednost v pfenigih. ••••••••••••••••••••••••••••••• Denominacija imenujemo trenutek, ko inflacija naraste do večjih števil, ki že lahko motijo normalno poslovanje, zato denarno enoto zmanjšajo za desetini, stotina ali celo tisočino. V takem primeru se izda nove bankovce in tudi nove znamke.
Finska je leta 1963 je denominirala svojo valuto iz 100 na 1 finsko marko, zato je bilo potrebno ponovno tiskati enake znamke z novo vrednostjo.
Francija je denominirala 10 francoskih frankov v enega leta 1960, a je le redke znamke ponovno tiskala z novo vrednostjo. |
