Razvoj žiga Pošte Mokronog

Skupaj z zgodovinskimi dejstvi je o tem pisal gospod Alojz Tomc in objavil V Novi filateliji 2/2001 pod naslovom »150 let pošte Mokronog«. Z njegovim privoljenjem, za kar se zahvaljujemo, smo iz tega teksta izbrskali tisto, kar nas v tem poglavju zanima, to je vedenje o žigih. Kdor bi torej želel prebrati celoto, bo segel po zgornji reviji, kdor se bo zadovoljil z obravnavano temo pa bo sledil nadaljevanju.

V stari Avstriji

V katero je sodil še pred filatelistično dobo, trg Mokronog ni imel svojega poštnega urada, zato so vse poštne pošiljke (1747 – 1848) oddajali na pošto v Novem mestu, kjer so nanje odtisnili novomeški poštni žig NEUSTADTL (glej prvo sliko) in po plačilu poštnine poslali dalje v svet.

Staro ureditev na Kresije so po revoluciji 1848. leta preoblikovali v okrajna glavarstva s sodnimi okraji. Takrat je Mokronog pripadel glavarstvu Novo mesto in v sodni okraj Krško (Gurkfeld). Tu pa novosti še ni bilo konec. Trgovsko ministrstvo, sem je spadala avstrijska pošta, je 1. junija 1850. leta izdala tudi svojo prvo znamko. S tem se je poenostavil sistem poštnih tarif, poštni promet je postal enostavnejši in cenejši ter predvsem dostopnejši za uporabo. Nastala je potreba po novih poštnih uradih.

Po navedbah Edwarda Muellerja, avstrijskega raziskovalca poštnih žigov je NASSENFUSS, tako se je takrat imenoval Mokronog, dobil svoj prvi poštni urad 1. marca 1851. Službeno pismo z odtisom prvega mokronoškega žiga, ki je 12. marca 1851 potovalo v Kostanjevico (Landstrass), to verjetnost potrjuje, vsekakor pa izpodbija letnico 1871, ki je zapisana v knjigi Pošta na Slovenskih tleh.

V začetku je pošta uporabljala le en dvokrožni poštni žig. Ta je imel zunanji premer 23 mm, med krožnicama pa je v 5 milimetrskem prostoru bilo na gornjem delu v nemščini izpisano ime kraja Nassenfuss (tip črke antiqua), na spodnjem delu pa je bil okrasek v obliki šestero krake zvezdice. Datumski del je bil v  sredini notranjega kroga izpisan v obliki ulomka (arabske št.), v števniku dan, v imenovalcu mesec, dočim letnice ni, ker takrat še ni bila obvezna(glej drugo sliko).  

V Avstro-Ogrski

Je cesar 1867. leta na novo ločil sodno in politično oblast, in takrat je Mokronog postal sodni okraj v okrajnem glavarstvu Krško, kar je zelo pripomoglo k razvoju in pomembnosti kraja. Istega leta 22. julija je Trgovsko ministrstvo odredilo, da morajo poštni žigi v monarhiji vsebovati tudi letnico. Take odredbe so se uveljavljale postopoma, ko so bili žigi že  pošteno izrabljeni ali poškodovani. Zdi se, da je mokronoški prvi žig preživel tudi odredbo iz leta 1871, ki  je uzakonila dvojezičnost v vseh uradnih zadevah torej tudi v poštni dejavnosti. Po Muellerju je drugi mokronoški žig in prvi dvojezični zagledal luč sveta 1883. leta. To je bil enostavni eno krožni žig premera 25 mm z krožno izpisanim NASSENFUSS MOKRONOG, v sredini pa je imel kot ulomek izpisan dan in mesec ter pod njima  dvomestno letnico (glej sliko spodaj levo).

Tudi naslednji mokronoški žig je bil enakega tipa le, da je imel premer za 1 mm večji in ker črk v napisu kraja ni bilo pretirano veliko, so jih pri tem žigu tudi povečali za 1 mm. Ta žig je v literaturi poštnih žigov monarhije izpuščen, ker ga je zlahka zamenjati s predhodnim (glej sliko zgoraj desno).

Koncem 19. in v začetku 20. stoletja se je poštni promet močno povečal. Poleg sodne pošte, ki je zelo naraščala, so se ljudje vse bolj posluževali  že 1869. leta uvedenih dopisnic, še bolj pa je naraščalo pošiljanje razglednic, ki so bile najcenejši  način pošiljanja sporočil po pošti in so jih ljudje pošiljali vsevprek tudi zaradi zbiranja. Zaradi tolikšnega prometa so se odpirali novi poštni uradi tudi v bližini Mokronoga, od katerih so nekateri imeli poleg svojega imena  pojasnili »bei Nassenfuss«, kar priča o vse večji pomembnosti Mokronoga v Mirenski dolini. Ni čudno saj je bila to samostojna občina, župnija, imela je sodišče,  davčni in zemljemerski urad, dva zdravnika, pošto in železniško postajo.

Ob koncu stoletja so začeli poštni uradi dobivati nove dvokrožne žige, katerih notranji krog je bil močno poudarjen in so se uporabljali vzporedno z obstoječimi, saj na mnogih poštah en sam žig ni več zadoščal. Novi žig je imel zunanji premer 27 mm in 6 mm širine med krožnicama. Napis je bil še vedno dvojezičen z 3 mm visokimi črkami.

V začetku 20. stoletja je pošta v Mokronogu dobila še dva nova žiga. Oba sta bila dvokrožna s premerom 28 mm in z 5,5 mm širino med krožnicama, v kateri je bil še vedno dvojezični napis. Datum je tokrat prvič izpisan v tako imenovani datumski vrstici, ki je bila postavljena v notranji most širine 11 mm in je imela oznako meseca zapisano z rimsko številko. Zaradi hitro naraščajočega poštnega prometa sta se oba žiga uporabljala naenkrat. Če sta bila žiga istega tipa so njih razločevali po tako imenovani »šalterski črki«, ki je bila v žigu zapisana na levi strani med dvojezično oznako kraja, z oznako »a« pretežno v denarnem poslovanju, z oznako »b« pa za tekoče poštne pošiljke.

Ob prehodni upravi 1918 – 1920

Po zlomu Avstro-Ogrske je Slovenska narodna vlada 14. novembra 1918 v Ljubljani ustanovila Poštno in brzojavno ravnateljstvo za vse slovensko ozemlje. 3. januarja 1919 je že izdala prve slovenske znamke (Kraljestvo SHS), tako imenovane Verigarje, ki so bili v veljavi vse do 15. aprila 1921. Za našo temo pa je bolj pomembno, da je Poštno in brzojavno ravnateljstvo v Ljubljani 8. januarja 1919 izdalo ukaz naj se nemudoma odstranijo nemški napisi iz poštnih žigov. Mokronoškima žigoma so tako odstranili napis NASSENFUSS med 20. januarjem in 21. februarjem 1919. leta.

V kraljestvu SHS in Jugoslaviji

Poštni urad Mokronog je prva jugoslovanska žiga, skoraj identična avstro-ogrskima,  z napisom kraja v latinici zgoraj in cirilici spodaj ter razpoznavnim znakom »a« in »b«, dobil že leta 1921. Po stari praksi je bil žig »a« uporabljen pri denarnem poslovanju, saj ga velikokrat zasledimo v poštno hranilnih knjižicah, žig »b« pa je najti ne samo na pismih, dopisnicah in razglednicah, temveč tudi na službeni pošti in sodnih povratnicah tamkajšnjega sodišča.

V drugi polovici tridesetih let je poštni urad Mokronog dobil zadnji poštni žig pred drugo svetovno vojno. To je bil enostavni eno krožni žig s premerom kroga 30 mm, ki je imel pod zgornjim obodom zapisano ime kraja v latinici in nad spodnjim obodom v cirilici. Na levi in desni strani med krajevnima napisoma je bil zarisan Andrejev križec. V vrsti med križcema je bila datumska vrstica, ki je tokrat na desni strani imela novost – izpisano uro odprave pošiljke. Tik pod slovenskim imenom pošte je bil zapisan še razpoznavni znak, ki ni bil več v obliki črke, temveč je imel številčno oznako »1«.

Okupacijski žigi 1941 – 45

Takoj ob okupaciji so večino Dolenjske, tako tudi Mokronog, zasedli Nemci in poštni urad je začel uporabljati nekakšen »pečatni provizorij«, ki je bil podolgovat in imel v gotici izpisano nemško ime kraja – NASSENFUSS, brez kakršnih koli drugih oznak. Že po nekaj dneh so se Nemci umaknili in Italijani so zasedli meje svoje 91. province imenovane »Ljubljanska pokrajina«. Kaj hitro so izdelali tudi ustrezne enotne poštne žige (prva serija) za celo pokrajino in takega je dobil tudi Mokronog. Bili so dvokrožni mostni žigi premera 30 mm s 5 mm med krožno  razdaljo, znotraj katere je bilo s tri milimetrskimi črkami gravirano ime kraja v slovenščini zgoraj in v oglatem oklepaju ime province »LUBIANA« spodaj. Med imeni sta bili v višini datumske vrstice, ki je vsebovala tudi uro odprave pošiljk, peterokraki savojski zvezdici. Prvi žig je imel v prostoru nad datumsko vrstico razpoznavno oznako »1«. Žig, ki je temu sledil nekoliko kasneje in je imel oznako »2«, pa je bil premera 28 mm. To je bila tudi značilnost druge serije italijanskih žigov.

Poštni žigi tretje serije so se pojavili oktobra 1941, naslednji pa v letu 1942. Od predhodnih so se razlikovali po večjem premeru (34 mm)  in z rimsko številko izraženo leto fašističnega vladanja, ki je bilo zapisano na mestu, kjer je prej bila ura odprave pošiljk. Zbiralci take žige imenujejo fašistični žigi. Take žige je poleg Ljubljane dobilo le še osem poštnih uradov na podeželju, tudi Mokronog.Ta žig ni imel savojskih zvezdic, namesto sklenjenega notranjega kroga in mostu sta bila tu dva odsekana polkroga (segmenta), kjer je v zgornjem bila oznaka »3«. Izginil je tudi oglati oklepaj pri napisu LUBIANA, pojavil pa se je kotni. Že pred italijansko kapitulacijo naj bi na nekaterih poštah take žige tudi popravili tako, da so s kvadratkom prekrili rimsko številko, ki je kazala števila let fašističnega vladanja. Tudi Mokronoški žig naj bi bil tako popravljen vendar ga v uporabi niso zasledili.

Po italijanski kapitulaciji so Nemci ponovno zasedli Mokronog, toda vse do konca vojne so uporabljali kar italijanska žiga z oznako »1« in »2«. Pravega nemškega žiga za Mokronog niso izdelali.

V novi Jugoslaviji

Po osvoboditvi pošte niso čakale ukaza naj s poštnih žigov odstranijo tuje napise. Tako je tudi Mokronog z italijanskega žiga št. 2 odstranil italijansko ime LUBIANA in tak žig uporabljal več let, kljub temu, da je še isto leto dobil novega. To je bil prvi res slovenski žig, enostavni eno krožni z napisom kraja pod zgornjim delom krožnice in datumsko vrstico z vsemi arabskimi številkami (tudi mesec) ter  razpoznavnim znakom 1. Nove poštne žige so do sredine 1948. leta izdelovali v tujini, potem pa so jih zaradi informbiroja in pomanjkanja deviz pričeli izdelovati v graverskem oddelku PTT delavnic za potrebe slovenske pošte, od 1949. leta naprej pa po nalogu poštnega ministrstva v Beogradu tudi za vso ostalo državo.

Po novi odredbi Generalnega ravnateljstva PTT iz leta 1953 naj bi se vsi poštni žigi v FLRJ tipizirali. Bili naj bi enostavni eno krožni premera 30 mm z datumsko vrstico z uro odprave ter peterokrakima zvezdicama med napisoma krajevnega imena v latinici zgoraj in cirilici spodaj Veljalo v Sloveniji). Vse stare poštne žige naj bi zamenjali do konca leta 1954 vendar se je to dogajalo vsaj še leto dni kasneje. Mokronog je v tem obdobju dobil nova tipizirana žiga z oznakama »a« in »b«, ki pa sta tokrat bili gravirani na spodnjem delu tik nad sredino zapisa kraja v cirilici.

V šestdesetih letih sta bila žiga zamenjana z novima, katera razločimo le po širših in nižjih črkah imena kraja in nekoliko manjših zvezdicah. Še vedno pa je veljalo, da se je žig z oznako »a« uporabljal večinoma za blagajniško poslovanje, žig »b« pa za odpremo poštnih pošiljk.

Tretjega septembra 1967 je bil ob 25. obletnici ustanovitve Gubčeve brigade na Trebelnem, prvič v zgodovini mokronoške pošte v uporabi priložnostni poštni žig. Trebelno je bila namreč od 1896. leta, razen v krajših vmesnih obdobjih, pomožna pošta poštnega urada v Mokronogu.

16. maja 1970 je bil sprejet sklep o uvedbi poštne številke. Pošti Mokronog je bila dodeljena poštna številka »68230, njeni pomožni pošti Trebelno pa številka »68231«. Žigi naj bi se pričeli uporabljati 1. junija 1971, a so se uvajali postopoma do 1. novembra 1972. Izdelovali so jih v UKO v Kropi. Za razliko od predhodnih, ti žigi niso imeli napisa kraja v cirilici. Napis zgoraj je bil latinski, takoj pod njega se je preselila oznaka žiga, v našem primeru je šlo za tri z »a«, »b« in »c« označbo. V sredini je bila datumska vrstica z navedbo ure izpod nje pa tudi vrstično številka pošte.

V samostojni Sloveniji

Po osamosvojitvi so naše pošte še naprej uporabljale jugoslovanske poštne žige s petmestnimi številkami. Šele 1. marca 1996 je Pošta Slovenije spremenila  sistem številčenja pošt tako, da je enostavno črtala vodilno številko »6« iz obstoječih poštnih številk. Vsi trije obstoječi žigi so bili popravljeni, najprej eden še predno je začela veljati sprememba, takoj nato pa še ostala dva, zato pošta Mokronog niti trenutka ni bila brez veljavnega poštnega žiga.

Tako popravljeni žigi (2001 op.) še obstojajo in se bodo zamenjali, ko bodo izrabljeni ali poškodovani. Nove žige sedaj izdelujejo v poštnih delavnicah v Ljubljani. Razlikujejo se po nekoliko večjih črkah in predvsem po simetrično postavljeni poštni številki, kar v zgornjem primeru očitno ni.

V vsej 150-letni zgodovini pošte Mokronog sta bila uporabljena le dva priložnostna žiga. Prvega smo že omenili, drugi pa je nastal prav za 150-letnico in je bil v uporabi 1. marca 2001. Ob tej priliki je FD Novo mesto založilo tudi priložnostni ovitek, ki ga predstavljamo v zaključni sliki.