Na poštnih pošiljkah niso samo dnevni odhodni in prihodnji žigi, temveč se jih pojavlja cela paleta, med katerimi so nekateri bolj in drugi manj zanimivi. Zato ponovno poudarjamo, da je potrebno vsako poštno pošiljko pred kakršno koli »operacijo« (rezanje znamk itd.), temeljito pregledati in ugotoviti ali se morda na njej nahaja kak zanimiv odtis, ki bi ga bilo vredno shraniti in poiskati zainteresiranega zbiralca, če ga že za sebe ne bi shranili. Prav za opozorilo na nepazljivost smo v nadaljevanju, le za vzorec, pokazali nekaj uporabljenih žigov z različno vsebino, ki se bolj pogosto pojavljajo in tudi z veseljem zbirajo.

Še vedno so najbolj iskani žigi vojnih enot iz I. svetovne vojne, pritisnjeni na poštne pošiljke, ki imajo berljiv kraj in datum. Zagrizenci so iz obilice tega materiala rekonstruirali celo premike vojnih enot. Namesto znamke je veljal že ročni zapis pošiljatelja »Feltpost«, torej iz bojišča, a moralo bi pisati »Feldpost«, pa naši fantje niso dobro obvladali cesarjevega jezika.

Pošta z bojišč je navadno potovala po vojaških kurirskih poteh in se je na redno pošto priključila, kjer je bilo to pač najbolj pri roki. Razglednica zgoraj je v redni promet prišla na Dunaju, kar dokazuje poštni žig in od tam dalje potovala v Slovenijo.

Večji zbirni vojni poštni uradi so bili tudi oštevilčeni, kar dokazuje žig s poštno številko 485. Na tej razglednici posebej izstopa zapis »Überprüft«, kar sicer pomeni pregledano, a se je večinoma uporabljal drugačen izraz.

Cenzuriranje vse pošte je bilo v vojnem času čisto normalna stvar, če tudi je poštna pošiljka prihajala iz zaledne plavalne šole v Celovcu, torej daleč stran od bojišč.

Že v času priprav na morebitno vojno je vojaško poveljstvo dobilo vsa pooblastila, da lahko pregleduje poštne pošiljke. To pismo iz Švice leta 1940, je bilo po stranskem robu odprto, pregledano in nato zalepljeno z lepilnim trakom na katerem je napis v cirilici »Otvorila vojna cenzura Beograd« (odprla vojaška cenzura v Beogradu). Preko tega je dodan še varovalni žig proti ponovnemu odpiranju »Cenzurirano Beograd«

Zelo je za zbiratelje zanimiva tudi vsa pošta iz II. Svetovne vojne, kjer so se pošiljkam iz bojišč, priključile tudi pošiljke iz koncentracijskih taborišč. Eno takih taborišč je bilo v Serniji v Italiji, kar je razbrati iz žiga z zapisom »Campo di Concentramento – SERNIA« ( Koncentracijsko taborišče). Razumljivo, da so tudi tu pošiljke pregledovali in to zabeležili z »Verificato per censura« (potrjeno od cenzure).

Za zbiralce so zanimiva gradiva tudi iz drugih, bolj lokalnih vojn ali spopadov. Na razglednici Bejruta, poslani iz Sinajske puščave, je žig: »Pošta odreda JNA – UAR – UNEF«. To je bila pošta enote jugoslovanske vojske, na ozemlju Združene Arabske republike, pod okriljem Združenih narodov, ki je varovala razmejitveno črto med Združeno Arabsko republiko (UAR) in Izraelom. »Poštnina plačana paušalno« pa je bilo žigosano za promet znotraj Jugoslavije.

Sedaj vojaške enote frankirajo svoje poštne pošiljke na frankirnih strojih, kot je primer iz nemške vojaške enote v Kölnu, a je tudi to za zbiralce zanimivo.

Vse manj se uporabljajo žigi za premalo frankirano pošto, za katero se je včasih iztržilo razliko pri predaji pošiljke na vratih in so v ta namen tiskali celo posebne »portovne« znamke, ki so jih ob plačilu nalepili kot dokazilo. Sem in tja se še vedno najde takšne primere, kjer je premalo plačana frankatura uradno ugotovljena (Saint Marten v Karibih), ni pa dokazila, da bi bila tudi izterjana.

Na pošiljkah iz Sovjetske zveze (SSSR) je bilo najti vse mogoče dodatne žige. Najbolj pogost je bil »Meždunarodnoe« (mednarodno), ki je verjetno služil za hitro razpoznavanje pri sortiranju. Zlobneži so menili, da so pošiljke s tako oznako romale na cenzuro. Zanimivejši je žig z opozorilnim besedilom, da bo »od 1. 1. 1961 cena taki kartici s celinko 4 kopejke« zaradi denominacije.

Velikokrat najdemo žige z napisi o nujnosti ali prednosti nadomeščene z nalepkami, vendar so zbiralci bolj veseli ročno pritisnjenih izdelkov.

Predhodnik nalepke za letalsko pošto je bil žig, vendar je v dobrih starih časih veljal tudi ročni izpis podkrepljen s pravilno frankaturo (zgoraj). Spodaj odstranjena znamka kazi celostno podobo pošiljke z zanimivim kitajskim zapisom »PAR AVION«.

V isti državi lahko uporabljajo za enako storitev različne oblike zapisa posebno, če je tako velika kot so ZDA. Nekatere zbiralce pritegnejo prav te različnosti ter ugotavljajo obdobja uporabe posameznih oblik.

Kartica iz Egipta se je pri odhodu izognila žigosanju, a jo je to doletelo pri prihodu. Zanimivo je videti simbol Pošte Slovenije na egipčanskih znamkah. So se mar bali, da bom potoval še enkrat v Egipt in znamke ponovno uporabil?

Tudi žigi frankirnih strojev so lahko zanimivo oblikovani in okrašeni, da je zbiranje užitek, kar nikakor ne velja za našo državo.

Navadno poštne pošiljke oddane pri poštnem okencu ne dobijo znamke temveč le samolepilni listek ali žig poštnega frankirnega stroja (rdeč), kar je za nekatere zbiralce manj kruta varianta.

V avtomatih za žigosanje pogosto prostor namenjen valovitim črtam uporabijo za opozorila ali reklame. Na sliki je primer reklamiranja letalske pošte (zgoraj) in opozarjanja na dogodek – Evropsko prvenstvo v vaterpolu.

Za zaključek naj pokažemo še najbolj dolgočasen poštni žig.