| Zanimivosti | Članki | Forum | Odgovori | Pišite nam | Za objavo | Povezave |

KAJ MORAMO VEDETI O ZBIRANJU ZNAMK IN FILATELIJI

ZGODI SE ŠKRAT

Če smo v prejšnjih dveh poglavjih spoznali kaj se dodaja, odvzema ali drugače spreminja, da bi navidez enake znamke med seboj ločili, si sedaj oglejmo še naslednjo skupino, ki izhaja iz ugotavljanja storjenih napak v tehničnem, kot tudi slikovnem in tekstovnem pogledu.
V vsakdanjem življenju se pogosto srečujemo z vse mogočimi napakami, ki jih želimo popraviti ali odstraniti, ker v nasprotnem primeru znižujejo vrednost, včasih celo na raven odpadka. Filatelisti in morda še nekateri zbiralci, denimo numizmatiki, pa smo tisti, ki "prirojene" napake cenimo, ker nam zvišujejo ceno filatelističnega materiala, zavisno seveda od količine, ki je ušla ostri kontroli prej kot so napako odkrili in jo popravili ali uničili. 
Pravilno je vse napačne primerke uničiti in k temu teži tiskarna kot tudi poštna uprava. Vendar se dogaja, da po taki ali drugačni poti, izdelki z napako prihajajo v uporabo in seveda dosegajo svoji redkosti primerno ceno. Cenovnim manipulacijam v izogib se poštne uprave v primeru spregledane napake odločijo za tiskanje polne količine napačnih znamk in po potrebi kasneje izdajo tudi popravljeno naklado.

Med najbolj razvpite znamke z napako sodi prva izdaja britanske kolonije MAURITIUS, na katerih je namesto napisa "plačana poštnina", tiskar zapisal "poštni urad" in tako dal znamkam ime "poštne znamke". Izšli sta dve znamki z napako v nakladi po 500 kosov, od česar se je ohranilo le še okoli 40 izvodov, ki dosegajo na dražbah zelo visoko ceno.

Zgodi se tudi zamenjava slike. Tako bi morala izdaja za PITCAIRN ISLANDS na sliki prikazati "osnovno šolo" in tak je bil tudi prvotni napis pod sliko. Na znamki pa je dejansko slika hiše, kjer učiteljica te šole stanuje. Pri popravljanju je bilo bolj preprosto spremeniti napis, kot pa sliko, zato se je na novi znamki pojavil napis " učiteljičina hiša".

V koloniji ST. KITTS - NEVIS so na znamki izdani leta 1903, prikazali tudi Krištofa Kolumba po vzoru znamk s Karibov. V roke so mu potisnili daljnogled s katerim (leta 1492!) opazuje otok. Toda prvi daljnogled je bil izumljen celih 100 let pozneje.

V FRANCIJI so ob 350 letnici (l. 1937) izida filozofske razprave R. Descartesa, očeta moderne filozofije, izdali znamko z njegovim portretom in naslovno stranjo razprave (levi del znamke). Naslov razprave so zapisali z "Discours sur la methode". Napako so kmalu odkrili in sledila je izdaja z "Discours de la methode", a tudi napačne znamke so ostale v prometu.

To napako so leta 1956 zagrešili na znamki NDR (Nemška demokratična republika) izdani ob 100 letnici smrti R. Schumana, ko so v želeno zapolnitev ozadja portreta preslikali Schubertovo partituro. Napačno znamko so kmalu uradno umaknili in R. Schuman je izšel ponovno s partituro iz "Moudnacht" v ozadju. Pri tem je zanimivo, da je napačna serija katalogizirana z 20. 7. 1956 pod št. 528 - 529, pravilna serija pa z 8. 10. 1956 pod št. 541 - 542 (Michel).

Za hudo napako pa so poskrbeli v svoji komaj osamosvojeni državi PAKISTAN s prvo izdajo znamk (l. 1948), ki so imele simbol države: zvezdo in luno, obrnjen v desno. Še danes se tak namerno storjeni greh šteje za žalitev in plača z glavo. Kljub temu so pravilno obrnjene simbole na znamki izdali šele naslednje leto.

Zelo veliko napak se pojavlja pri pretiskih in dotiskih, ko se zaradi spreminjajočih političnih razmer ali pomanjkanja znamk, pospešeno provizorično restavrira obstoječe zaloge. V primeru KRALJEVINE JUGOSLAVIJE manjka v spodnjem napisu črka "i"; v primeru FNR JUGOSLAVIJE pa so črke proti koncu spodnjega dela dotiska pomanjkljive.

Kot napako štejemo tudi prelito barvo, kot jo vidimo na spodnjem delu levega robu nemške znamke, ali tudi z barvo nezapolnjene predele, kot je to pri pretisku znamke NDH, kjer je v črni piki zgoraj bela pikica. Nekateri iskalci napak so pri iskanju takih podrobnosti tako zagnani, da jih iščejo z mikroskopom, vendar vam to odsvetujem, ker je tako početje pretirano.

Mnogokrat se zgodi, da se tiskarske plošče vstavijo narobe in takrat nastanejo primerki, ki jih lahko vidite zgoraj. Posebej omenimo grške znamke za Rdeči Križ, ki so najprej izšle z narobe obrnjenim natiskom. Ko so to opazili, so jih naročili še dodatno količino, da ne bi povzročili špekulativnega dviga cen, šele nato so tiskali pravilne znamke.

Ni tako hudo, če poštnemu rogu na znamki zmanjka okrasni trak, kar se je zgodili izdaji AVSTRIJE. Pravi diplomatski spor pa lahko nastane ob napaki, ki jo je naredila IRSKA na svoji izdaji, ko na otoku ni narisala meje z Veliko Britanijo - Severno Irsko.

Na izdani znamki je hkrati lahko tudi več različnih napak posebno v primerih prekomerne izrabe klišeja, slabe tehnike ali materiala itd.. Take primere najdemo zelo podrobno prikazane v specialnih katalogih. Zgoraj je primer prikaza napak na znamkah iz serije "Narodne noše Avstrije" v njihovem domačem katalogu.

Z nekoliko zamaknjeno napravo za grebenasto zobčanje dobimo nepreboden del znamkinega robu, kot je to nastalo v primeru "Marianne" iz leta 1951. Novejše znamke imajo bolj skrite opustitve. Tako na desni znamki ni vidno, da na robu manjka navpični florescentni trak, kar lahko opazimo šele z UV osvetlitvijo.


Nekaj primerov znamk JUGOSLAVIJE, izdanih po letu 1986. Na znamki "Letalo v zraku" sledijo od leve proti desni: pravilna znamka, znamka z dodatno piko nad kabino, znamka s črto od trupa preko krila do repa in znamka s črko "i" med obema TT v napisu PTT. V spodnji vrsti je odprt pisemski ovitek brez črte in z njo preko leve strani ovitka. Ni izključeno, da so napake nastajale kot posledica inflacijskega časa, ko upada delovna storilnost in koncentracija.

Tudi SLOVENIJA ni imuna za napake. Tale na znamki "Škofjeloški kruhek" je sicer miniaturna, a zato nič manj zanimiva, saj je celo žigosana s "Prvi dan", kar pomeni, da je bila zelo zgodaj odkrita. V napisu "…kruhek" se pojavi pikica, ki "k" spremeni v "R". V ponatisih je napaka odpravljena.

Precej hujša nerodnost se nam je zgodila, ko smo spodnji odvečni rob male pole za "Olimpijske igre Atlanta 1996" okrasili z zastavo, ki ima napačno zaporedje barv: bela, rdeča, modra. Po mesecu dni so prišle iz tiska tudi male pole s pravilnim zaporedjem barv. Čeprav omenjena zastava predstavlja simbol Olimpijskega komiteja in ne "države", pa mnogi smatrajo, da je zastava brez grba popolnoma Ruska.


NAZAJ      DOMOV        NAPREJ