| Zanimivosti | Članki | Forum | Odgovori | Pišite nam | Za objavo | Povezave |

KAJ MORAMO VEDETI O ZBIRANJU ZNAMK IN FILATELIJI

SHRANJEVANJE  ZNAMK

| SHRANJEVANJE ZNAMK | ALBUMI ZA ZNAMKE | VLOŽNI LISTI | OSTALO |

Za vsakega zbiralca znamk bi moralo biti pomembno kako so te shranjene, ne glede na to ali bo zbiral daljše obdobje ali samo kratek čas. Zdravstveno gledano gre za življenjsko dobo znamke in ne za dobo, ko je v posameznikovi lastnini. S takim gledanjem bi znamke lahko služile več gospodarjem in jih tudi preživele ter nosile svoje poslanstvo do svojega naravnega konca. Znamke tako ali drugače prehajajo iz rok v roke in zato morajo ohranjati svojo kvaliteto in primerno vrednost, ne samo v finančnem smislu.


List iz knjige znamk. Lepo so vidne natisnjene slike znamk in lepek slabe kvalitete,
s katerim je znamka pritrjena.

Začetki filatelije niso bili naklonjeni shranjevanju znamk. Takrat se je znamke s pisem predvsem trgalo, zato jih večinoma ni bilo dobiti v pravi kondiciji. A že kmalu so ljubitelji uvideli, da je potrebno ravnanje spremeniti in jih kolikor mogoče zaščititi. Vsakdo je to počel po svojih najboljših močeh, dokler niso prišle na dan prve knjige z kratko vsebino o dotedanjih izdajah, v katerih so bili odmerjeni prostori za lepljenje znamk. V ta označena polja so bile kasneje natisnjene (vključene) tudi slike znamk tako, da ob pozornosti ni moglo priti do napake.V te okvirje se je lepilo žigosane in nežigosane znamke in oboje so s tem izgubile na vrednosti. Kvaren ni bil knjižni list ali znamka, temveč tisti vmesni papirček z lepilom, ki je postal vez med podlago in znamko in je bil tako močan, da na znamki ni popustil in obenem tako neprimeren, da je puščala očitne sledi.. Starejše znamke še danes srečamo s pritrjenim delom lepka ali vsaj s temnejšim madežem brez lepila. Prav na elementu lepka se je poskušalo storiti največ, vendar se je primerna lepila in primeren papir za lepljenje našel mnogo pozneje , kar je bilo prepozno za mnoge že napol uničene znamke. Za zgodnje obdobje zato katalogi ločijo vrednosti za čiste znamke s sledjo lepka in tiste, ki so zadaj nepoškodovane.


Prvi Michel katalog iz leta 1910 z reklamnim sporočilom o vložnih listih in albumih.

Omenjene knjige so zajemale izdaje znamk iz celega sveta. Ob vse več izdanih znamkah so kasneje postale prevelike, zato so jih začeli izdajati za manjša področja, na primer za območje skandinavskih držav, Švice in Lichtensteina itd., pri tem pa vnašali vse več podatkov, kot so različna zobčanja, razlike v barvi in podobno in se s tem približali vsebini kasnejših specialnih katalogov. Če naletite na take knjige priporočamo, da znamk ne poskušate odlepiti, saj bi s tem povzročili prej škodo kot korist. Tak album ima že sam po sebi zgodovinsko vrednost, vsebina pa je v tako originalni embalaži še bolj privlačna. Iz teh začetnih oblik shranjevanja znamk so se kasneje razvile posamezne veje v: kataloge izdaj, albume in vložne liste z mnogimi specifičnimi izvedbami. O katalogih je bilo že govora v poglavju »Branje katalogov«, o ostalem pa v nadaljevanju.


NAZAJ      DOMOV        NAPREJ