|
Po namenu izdajanja znamk moramo najprej omeniti redne znamke, imenovane tudi
frankovne ali frankaturne, ki so namenjena splošnemu frankiranju različnih poštnih pošiljk
in izhajajo v velikih nakladah. Poštne uprave jih največkrat izdajajo v serijah, v katerih je mnogo
različnih nominalnih vrednosti, s presledki nekaj let, po potrebi pa v vmesnem času izide dopolnjujejo
z dodatnimi vrednostmi. Včasih so te znamke delovale zelo dolgočasno zaradi pretežno prikazanih portretov
vladarjev ali raznih simbolov in številk, kasneje pa so postale vse bolj pestre z informativno ali propagandno
vsebino. Redne izdaje, predvsem starejšega datuma, so lahko zelo zanimive, če proučujemo tehnično izvedbo znamk
pri čemer ugotavljamo papir, tisk, zobce, barve, zaščito itd. V novejšem času pa so postale redne znamke zanimive,
ker vse pogosteje uporabljajo vsebino, ki jo lahko vključujemo v tematske zbirke, če smo se opredelili za tako
zbiranje (glej tudi Kako ustvariti zbirko – Članki).
|
klikni za sliko |
Redne izdaje "številk", ki predstavljajo nominalno vrednost, so se pogosto
pojavljale v zgodnjih letih filatelije, potem so bile vse redkejše. Le nekaj poštnih uprav
občasno ohranja tradicijo (Brazilija, Nizozemska).
|
|
klikni za sliko |
Že prva izdana znamka "črni peny" je imela portret kraljice Viktorije in s tem
dala slutiti, da bodo suvereni držav prevladali nad drugimi možnimi motivi. Čile ni imel svojega
suverena, zato je več kot 50 let upodabljal Krištofa Kolumba.
|
klikni za sliko |
Največkrat je na rednih znamkah upodobljen predstavnik angleške vladarske rodbine, začenši s
kraljico Viktorijo, pa do še vedno aktualne kraljice Elizabete, ki je na znamkah največkrat
upodobljen zemljan.
|
klikni za sliko |
Z ukinjanjem kraljevin in državnimi prevrati so prišli na znamke predsedniki držav,
še posebno tam, kjer je bila uvedena diktatura. Med voditelji držav na rednih znamkah
verjetno prednjači Hitler, a tudi predsednik Indonezije se svojih preko 60 različic ne more sramovati.
|
klikni za sliko |
V izdajah rednih znamk se mnogokrat pojavljajo tudi razni simboli,
grbi, zastave, zemljevidi itd.
|
klikni za sliko |
Redne znamke so zanimive zaradi proučevanja. V času izhajanja enako znamko večkrat
ponatisnejo in pri tem pride so sprememb tehnologije, tehnike in uporabljenega materiala,
zato nastane veliko različic. Pri nas so najbolj zanimivi in tudi raziskovani "Verigarji",
a še zdaleč niso edini.
|
Na rednih znamkah se zelo zgodaj pojavijo tudi druge vsebine kot na primer: obris Sidneya v
Novem Južnem Welsu (1850), Krištof Kolumb v Čilu (1853), črni labod na znamkah Zahodne Avstralije (1854) itd,
vendar so to le dragoceni prebliski. Šele v dvajsetem stoletju so se razmahnile redne izdaje znamk s poljudno
vsebino, kot so na primer:
klikni za sliko |
narodne noše - Avstrija
dvorci in gradovi - Velika Britanija in Nemčija
|
klikni za sliko |
narava in turizem - Švica
|
klikni za sliko |
obrt in industrija - Švica in Jugoslavija
varstvo pri delu - Nemčija
|
klikni za sliko |
arhitektura – J(užno) A(friška) R(epublika)
kristali in minerali – Kenija
kulturna dediščina, domača obrt – Slovenija
|
klikni za sliko |
rastline in živali – Švedska
zabavne poučne teme – Avstralija
|
To je le nekaj primerov iz množice, ki se z vsakim dnevom povečuje.
klikni za sliko |
Redne znamke izhajajo tiskane v različnih polah, zvežčkih,
trakovih, kolutih itd. Zaradi tega nastajajo razlike v zobčanju, rezanju in
velikosti slike (ZDA), kar vse predstavlja nove različice, pri čemer so zanimivi
tudi nastali pari ki jih ne razdvajamo.
|
klikni za sliko |
Na rednih izdajah znamk se namesto nominalne vrednosti s
številko, že pojavljajo črkovne oznake, ki so namenjene posamezni vrsti pošiljanja,
pač po predpisih izdajateljice. Tudi tem znamkam so poskrbeli za privlačnejši izgled (ZDA).
Švica je potrošnike navajala na črkovno oznako tako, da je poleg napisala tudi številčno
vrednost. V Veliki Britaniji označujejo tudi s prvo (1ST) in drugo (2ND) namensko
skupino uporabe. V JAR pa na znamko kar zapišejo "za razglednico v letalskem prometu"
(Airmail postcard). |
|
