|
Poštne uprave priložnostne znamke izdajo ob različnih dogodkih (prireditve, jubileji itd.)
ali s posebnim namenom (promocija, narava, Europa itd.). Nekateri te izdaje poimenujejo tudi spominske
(Katalog Slovenije 1999), vendar je to preozek pojem za vse tisto, kar pod pomenom priložnostne izdaje, dejansko
pošte nudijo. Priložnostne znamke izidejo posamično, v serijah ali blokih (tudi kot celinke) in so za zbiratelje
zanimive, ker so splošno poučne narave. Sodijo v zbirko določene poštne uprave (enako kot redne znamke), če smo
se odločili za tak način zbiranja (n.pr. Slovenija, Nemčija, Švedska itd.), sicer pa po lastnem izboru iz izdaj
različnih poštnih uprav (tudi primernih rednih izdaj) oblikujemo samosvojo zbirko glede na svoj interes (živali,
šport, letalstvo itd.), torej po tematiki in motiviki. Ob takem zbiranju je večja svoboda oblikovanja
zbirke, zaradi lastnega interesa pa je tudi večje zadovoljstvo. Prav zaradi povezanosti izdaj priložnostnih znamk
z zbiranjem po tematiki ali motiviki je prikaz v nadaljevanju nekoliko podrejen razumevanju obojega.
Razločitev rednih izdaj od priložnostnih je včasih zabrisana, zato navadno uporabljamo kataloško
opredelitev, ki je povzeta po izdajateljici, a tudi ta ni vedno ustrezna. Znamke rednih izdaj imajo navadno ime poštne
uprave ali razpoznavni simbol in nominalno vrednost ter valuto ali kako drugače označeno uporabnost. Priložnostne
znamke pa imajo poleg tega tudi krajši tekst dogodka (ali pomensko označbo) in čas v katerem se je izvršil.
To razliko si lahko razložimo na primeru slovenskih znamk, ki morda ni čisto karakterističen.
Prva izdana serija z grbi ima poleg potrebnih znamenj tudi datum 26. 12. 1991, ki pomeni
Dan plebiscita za samostojno Slovenijo in je torej teoretično priložnostna znamka, čeprav je v katalogu
označena kot redna izdaja. Druga izdana serija grbov, ki je izšla 12.-13. 02. 1992 nima več datuma, dodana pa je
oznaka PTT kot poštne uprave in je torej normalna redna znamka tudi po prisotnih razpoznavnih elementih. V nadaljevanju
si lahko ogledate primere izdaj različnih priložnostnih znamk.
|
klikni za sliko
|
Tudi na priložnostnih izdajah je veliko kronanih glav, ki jih predstavljajo ob
različnih jubilejih ali dogodkih. V prednosti je britanska kraljevska družina saj znamke, poleg
domače poštne uprave, zalagajo še članice Commonwealtha n.pr.: Avstralija, New Zealand, Kanada,
Hongkong, Mauritius itd..
|
|
klikni za sliko
|
Iz daljne in bližnje zgodovine se na znamkah znajde zelo veliko predsednikov
držav in vlad, politikov in vojskovodij.
|
|
klikni za sliko
|
V skupini "znamenite osebnosti", se ob različnih prilikah spominjamo
pustolovcev, raziskovalcev, znanstvenikov, umetnikov, literatov, humanistov, itd.. Prevladujejo
portreti, včasih podaljšani v pojasnilno sliko ali pa je predstavljen detajl njihovega dela.
|
|
klikni za sliko
|
S priložnostnimi znamkami predstavljamo svetovne probleme, ki se rešujejo znotraj
mednarodnih organizacij in opozarjamo na različne kongresne dejavnosti. Države v osamosvajanju pa
izpostavijo prav to, da bi opozorile na svojo prisotnost.
|
|
klikni za sliko
|
Na znamkah se spominjamo mnogih prelomnih vojn, ki so zaznamovale človeštvo,
a tudi njegovo socializacijo, arhitektonsko opremljenost in prometno strukturo.
|
|
klikni za sliko
|
Nekatere države z dolgoročnim načrtovanjem izdajanja znamk obilo prispevajo k zbirkam
motivike in tematike. Švica na primer, že od leta 1912 vsako leto izda serijo priložnostnih znamk na
temo Pro Juventute (za mladino), od leta 1936 dalje pa tudi Pro Patrija (za domovino), ki so izredno
popularne.
|
|
klikni za sliko
|
Švedska se je odločila ob 60. letnici Nobelovih nagrad, vsako leto izdati znamke
Nobelovih nagrajencev od leta 1901 naprej in niz zaključila po dvajsetih letih. Nobelovce so občasno
izdajale tudi druge države in tako se jih je nabralo za lepo zbirko.
|
|
klikni za sliko
|
Določena stalnica so skupne izdaje vedno večjega števila držav, ki izdajajo
priložnostne znamke pod imenom Europa CEPT. V začetku (prva izdaja 1956) so bili določeni skupni
motivi, ki so bili dolgočasni, zato se je od njih postopno odstopilo. Kasneje se je uvedla praksa
določanja skupne vsebine letne izdaje, ki je omogočila večjo prožnost pri izbiri motivov, ki jih
sedaj lahko vsaka država predstavi s sebi lastno zanimivostjo. Odkar pod tem imenom izdajajo znamke
tudi nekatere azijske države (Uzbekistan, Kirgizistan itd.) postaja zbirka malce neokusna.
|
|
klikni za sliko
|
Občasno se pojavijo obletnice posebno zanimivih dogodkov, ki jim v istem letu posveti
znamke mnogo poštnih uprav. Ena takih tem je bila 500 letnica Kolumbovega odkritja Amerike. Temu dogodku
je bila namenjena tudi skupna tema Europa CEPT v letu 1992.
|
|
klikni za sliko
|
Pošta Slovenije nima daljše tradicije v izdajanju znamk, kljub temu se je lotila
vsakoletnih izdaj pustnih običajev in mask v temi "Folklora", ki jo občasno zasledimo v
mnogih državah. Upamo le, da bo zastavljeno delo še dolgo nadaljevala, kar se z lokomotivami žal,
ni zgodilo.
|
|
