Belgija: Dvojezične znamke iz leta 1946 so leta 1947, ob filatelistični razstavi CIPEX v New Yorku, pretiskali za uporabo v letalskem prometu in temu primerno povišali nominalno vrednost. Vrstni red uporabljenih jezikov je pri tipu I. francosko - flamski in pri tipu II. obraten.

Nemčija: Na enaki znamki je uporabljen enak tip žiga in tako na prvi pogled ni opaziti razlike. Ob poglobljenem ogledu pa ugotovimo, da je razdalja med spodnjo dotiskano črno črto in besedo "tausend" v enem primeru 3 milimetre, v drugem pa 4 - torej dva tipa.

Švica: Pri predstavljenih znamkah prihaja kar do več podrobnosti, vendar bomo navedli le najbolj značilne. Prvi dve znamki (zgoraj) imata v "a" varianti lesketajoč pretisk, v "b" varianti pa mat. Pri desni znamki zgoraj in levi spodaj je potrebno ugotoviti prečrtano nominalo, ki je različna in zato odločujoča. Desna znamka v spodnji vrsti pa ima registrirane tri različne barve pretiska.

Jugoslavija: Tipa pretiskanja se razlikujeta v številu vodoravnih črt, potekajočih preko uničene nominale in na dve različni lokaciji zapisane nove nominalne vrednosti.

Jugoslavija: Pestrost pretiskov na stari zalogi znamk iz Demokratične federativne Jugoslavije iz let 1944/45, na nove razmere v letu 1949, ko je bil Informbiro na višku in je bilo treba varčevati na vsakem koraku.

Danska: Enaki znamki iz leta 1882 razlikujemo od enakih znamk izdanih leta 1884/1895 po odmaknjenosti osrednjega ovala od zgornje zaključne (okvirne) črte.Razlike so še v drugih podrobnostih ter vodnem znaku, vendar je opisano razliko najlažje ugotoviti.

Belgija: Znamki sta bili izdani leta 1943 v skupni izdaji, vendar zaradi različnega zaporedja uporabljenih jezikov, sta vodeni vsaka pod svojo kataloško številko (624, 625).

Švica: Znamka za 5 frankov iz leta 1914 ima desno spodaj pod sliko podpis graverja A. BURKHARD do vertikalnega desnega roba slike. Enaka znamka iz leta 1928 pa ima kot graverja zapisanega J. SPRENGER, katerega podpis je za nekaj milimetrov pomaknjen od desnega roba bolj proti sredini. Obe podrobnosti uporabimo za prepoznavanje kadar so znamke grdo žigosane.

Švica: Kar nekaj švicarskih znamk je izdanih tako, da imajo na enakih znamkah zapisano besedilo v posameznem uradnem jeziku: nemško, francosko ali italijansko. Tako nastanejo tri različne znamke, ki so tudi v vsaki varianti posebej kataloško oštevilčene.

Švedska: Znamke z likom kralja Gustava VI., ki so izhajale v letih 1951 do 1971 imajo razlike v oblikovanju številk nominalne vrednosti in tudi v črtkanju ozadja.

Finska: Zgolj za opozorilo je tudi razlika v obliki in vrednosti številk pred in po denominaciji. Takšne razlike so v nekaterih primerih težko opazne.

Irska: V nekaterih primerih izdajatelj enak osnutek znamke tiska v različni velikosti z enako ali tudi različno nominalno vrednostjo, barvo itd.

Italija: Razlike velikosti enakih znamk so včasih sila majhne in znašajo le nekaj desetink milimetra, toda to je lahko že odločilno, da so uvrščene pod drugo kataloško številko. V prikazanem primeru je razlika po širini 1 milimeter in prav toliko tudi po višini.

Velika Britanija: Dalj časa ko izhajajo slične znamke, več se lahko nabere razlik in tudi bolj skritih, kot pa so prikazane na znamkah kraljice Elizabete II: (velikost številk, lokacija številke, oznaka valute, namembnost).

Irska: Pri Irskih znamkah je razlika v zapisu valute ali njeni izpustitvi, kar je zelo vidljivo. Bolj pa se moramo potruditi ko iste znamke ločujemo po vodnem znaku in zobčanju.