Francija: Znamki sta izšli med leti 1876 in 1881 in sta si različni v dolžini podpisa oblikovalca, ki se nahaja pod sliko znamke levo spodaj. Podpis pri prvem tipu znamke je daljši in sega proti desni do konca črke B v besedi REPUBLIQUE. Podpis pri drugem tipu znamke je krajši in se proti desni konča tik pred črko B.

Belgija: Znamke z likom kralja Alberta I., ki so izhajale med leti 1915 in 1922imajo v detajlih levega gornjega kota štiri razlike, ki se ne pojavljajo pri vseh nominalnih vrednostih, kar je v katalogu prikazano s posebno tabelo.

Velika Britanija: Julija 1881 je izšla znamka z štirinajstimi belimi pikami (perle) v levem zgornjem kotu. Samo nekaj mesecev kasneje pa jih je na ponatisu imela šestnajst. Med obema izidoma je še nekaj drugih različnosti.

Švedska: Različni obliki številk nominalne vrednosti (10, 20) pri izdajah znamk z likom kralja Gustava V. v letih 1939 do 1942, se ugotovi brez uporabe povečevalnega stekla. Razlika pri teh znamkah je tudi v razdvajanju.

Danska: Oblika znamke, ki je izšla leta 1933 in v različnih tehničnih izvedbah izhaja še danes, je v prvi izdaji zabeležena v dveh tipih, ki jih razločujemo po nepobarvanih belinah v zgornji taci leva, ki je v levem zgornjem kotu znamke.

Finska: Znamka iz 1963. leta, tip I., ima okoli nominalne vrednosti bel obroč, ki je širši kot na ponatisih po letu 1967, II. tip. Pri obojih pa najdemo tudi razliko v papirju.

Švica: Če si ogledate silhueto gora desno zgoraj, boste opazili, da pri tipu I. vrh gore sega do gornjega roba, pri tipu II. pa ne. V resnici je slika na znamki II. tipa za 1,8 milimetra višja od I. tipa. Razlika je tudi v dolžini slike na znamki.

Francija: Prikazana je srednja znamka (dva tipa) iz serije treh znamk, ki so izhajale v letih 1929 do 1931. Razlike pri prvi znamki v seriji so v barvi, pri drugi (na sliki) v tipu in delno tudi v barvi, pri tretji znamki pa v zobčanju. Prikazani znamki se razlikujeta v napisu POSTES v levem spodnjem kotu. V levem primerku ima črka E iz te besede spodnji in zgornji vodoravni krak na desni konici zavihan proti sredini črke, pri desnem primerku pa ima zavihek samo spodnji krak.

Jugoslavija: V državah z dvema ali več uradnimi jeziki (Belgija, Švica) ali z več različnimi pismenkami, se občasno pojavijo na enakih znamkah različni napisi. Pri prikazanih znamkah je cirilica in latinica na tipu I. zamenjala vrstni red na tipu II.

Nemčija: Čeprav je nemška znamka v katalogih zabeležena le z dvema barvama (a, b,), je v praksi najti veliko različnih nians, ki so posledica več ponatisov s slabo kvaliteto barve (vojna) in posledično neobstojnost na svetlobo, vodo itd..

Bavarska: Tudi načini razdvajanja znamk so pri enakih znamkah lahko različni. V tem primeru je zobčana znamka označena v koloni z veliko črko A, nezobčana pa z B.

Švica: Včasih drobna razlika ne pomeni različen tip. Tako je v tem primeru, ko je namesto tip (I., II. itd.) uporabljena velika črka R, pripadajoče znamke pa so navedene na proti konce obravnavane celotne serije. V tem primeru je podana razlika med tiskanjem v polah (leva znamka s piko v sulici) in tiskanjem v svitkih (Rollendruck), kjer je sulica brez pike. Iz te serije so štiri znamke tiskane v svitkih in pri vseh je storjena opazna pomanjkljivost.

Francija: V tem primeru ne gre za katalogizirano izdajo znamk z napisom države (zgoraj) z različno barvo, pač pa je o tem zapisana samo pripomba v drobnem tisku. Tudi vrednostno se ne razlikujejo, kar pomeni, daje tiskana količina vsake barve približno enaka.