Nežigosane znamke, imenovane tudi čiste, so tiste, ki niso bile v uporabi. Kupujemo jih v serijah ali posamezno. Značilno je, da nimajo žiga in imajo ohranjeno lepilo. Od tega pravila odstopajo znamke tropskih dežel, ki zaradi atmosferske vlage večinoma nimajo lepila.

Žigosane znamke, imenovane tudi poštno uničene ali razvrednotene, prav tako lahko nabavljamo v seriji ali posamezno. Njihova značilnost je, da imajo na prednji strani žig, zadaj pa so brez lepila. Mnogi jih odlepijo s poštnih pošiljk.

Razlikujemo poštno uničene znamke, ki so bile v dejanski uporabi in imajo odtisnjen poštni žig ali črtno avtomatsko uničenje in v naprej uničene znamke, ki imajo ob nakupu poštni žig že natisnjen. Te znamke so kljub tiskanemu žigu, pred dejansko uporabo, čiste znamke (lepilo).

Poznamo tudi brez uporabe uničene znamke. Te so poštno uničene z žigom, največkrat namenjene za prodajo kot turistični spominek, niso pa bile uporabljene, zato imajo lepilo a ne sodijo v zbirko čistih znamk.

Serija znamk ima kar nekaj skupnih značilnosti: velikost, oblikovanje, vsebino, razporeditev spoznavnih znakov itd.. Redkeje so značilnosti serije tudi manj prepoznavne.

Poznamo tudi izraz kratka serija, ki se uporablja v trgovanju. Izraz pojasnjuje serijo znamk, zmanjšano za eno ali dve znamki najvišje nominalne vrednosti. Višje nominalne vrednosti znamk so navadno tiskane v manjši nakladi, zato je popolnih serij sorazmerno malo in se iz večje naklade nižjih nominalnih vrednosti sestavlja kratke serije.

Nekatere poštne uprave le redko izdajo serijo znamk. Navadno dogodku posvetijo znamko, ki jo zabeležijo kot posebno izdajo.

Nezobčane znamke so iz časov, ko še niso poznali zobčanja (prebadanja) ali iz vojnih obdobij, ko so bile tehnične možnosti zmanjšane. Kasneje se pojavijo nezobčane znamke večinoma špekulativne narave, saj so bile izdane v manjših nakladah kot enake zobčane in zato tudi primerno dražje. Nezobčane znamke so oddvojene z ročnim razrezovanjem s škarjami.

Veliko večino predstavljajo zobčane znamke. Zobci nastanejo ob prebadanju, sekanju ali izbijanju. Več o tem je razloženo v poglavju "Razdvajanje znamk".

Vedno več je enostransko ali tudi večstransko strojno rezanih znamk v kombinaciji z zobčanjem. Rezani robovi so posledica tiskanja znamk v različno zaokroženih celotah oziroma sestavljenih polah in v trakovih ali kolutih primernih tudi za uporabo na avtomatih.

Navidez rezane znamke nastanejo tudi pri izsekavanju, kadar tiskajo znamke po tehnologiji samolepilnih etiket. Izsekane robove včasih oblikujejo valovito, zato so končni izdelki bolj podobni znamkam.

Avtomatska prodaja poštnih vrednotic se vse bolj razvija v smeri avtomatske nalepke, ki nadomešča znamko. Vsaka različna odtisnjena vrednost na avtomatski nalepki pomeni za filatelista nov primerek. Prav tako kot znamka se tudi ta nalepka s poštnim žigom razvrednoti, kar je razlika od nalepke poštnega stroja, ki jo zalepijo pri oddaji pošiljke na poštnem okencu in se ne žigosa (glej Običajne poštne pošiljke). Shranjevanje avtomatskih nalepk, predvsem samolepilnih, povzroča precejšnje težave, zato jih mnogi shranjujejo skupaj z ovitkom.

Znamke so lahko različnih oblik in velikosti. Med tradicionalne oblike razvrščamo: kvadratne, pravokotne, trikotne, rombaste in okrogle. Z novejšo tehnologijo, predvsem samolepilno, se pojavljajo nove oblike kot so: ovalna, diamantna, srčasta itd. Znamke so si različne tudi po velikosti, ta sega od zelo majhnih do velikih kot je pisemski ovitek, seveda pa jih je večina v razumnih mejah.

Znamka z doplačilom je tista, ki ima poleg natisnjene redne nominalne vrednosti, še dodatno, ki jo ob nakupu plačamo, a se ne šteje v frankaturno vrednost, ker se ta razlika zbira za določen namen. Pogosteje se tako doplačilo uredi s samostojno doplačilno znamko ali tudi z doplačilnico (glej Znamke po namenu).

S skupnim izrazom provizoriji filatelisti imenujemo tiste znamke, ki imajo na običajno izdajo znamk, kasneje dodane ali uničene karakteristične sestavine. Večinoma nastajajo v nenormalnih situacijah (vojna, inflacija), zato nimajo posebno prikupnega videza. Ker tu lahko nastopa kar nekaj razlik zato provizorije natančneje delimo na dotiske, natiske in pretiske znamk.

Dotisk imenujemo takrat, ko naknadno tiskamo osnovne podatke v naprej pripravljene praznine puščene v tisku podlage znamke. Največkrat so to počele kolonialne države za poštne uprave svojih kolonij.

O natisku govorimo, kadar na običajno znamko natisnemo dodatno besedilo, vrednost, simbol itd. ne da bi spreminjali ali prekrivali osnovne podatke na znamki.

Pretisk pomeni, da z razveljavitvijo elementarnega podatka na znamki in natiskom novega, spremenimo njeno vsebino, vrednost ali uporabo.

Izraz nominalna vrednost pomeni s številko ali kako drugače označeno nakupno vrednost znamke v valuti izdajateljice. Izraz frankaturna vrednost (poštnina) pomeni potrebno plačilo za posredovanje prenosa pošiljke. Potrdilo o opravljenem plačilu za želeni prenos so znamke, ki jih moramo nalepiti v takšni nominalni vrednosti, da zadostimo predpisani frankaturi (poštnini).

Inflacija pomeni padanje kupne moči, kar vodi v devalvacijo ali razvrednotenje valute. Temu primerno rastejo cene poštnih storitev in s tem povezano tudi nominalne vrednosti na znamkah. Normalna inflacija se pojavlja v sleherni državi, zato tudi valutna razmerja ostajajo na relativno nespremenjeni ravni. Nenormalna inflacija pa povzroči veliko razvrednotenje valute le v eni državi in v relativno kratkem času, kar se odrazi tudi na znamkah.

Denominacija imenujemo trenutek, ko inflacija naraste do večjih števil, ki že lahko motijo normalno poslovanje, zato denarno enoto zmanjšajo za desetini, stotina ali celo tisočino. V takem primeru se izda nove bankovce in tudi nove znamke.