| Zanimivosti | Članki | Forum | Odgovori | Pišite nam | Za objavo | Povezave |

KAJ MORAMO VEDETI O ZBIRANJU ZNAMK IN FILATELIJI

O FILATELISTIČNIH GRADIVIH
Revija LUCAS, Januar 1993)

Doslej sem prostor v reviji namenjal predvsem znamkam kot najbolj razširjenemu filatelističnemu gradivu in izpustil vse drugo, kar je lahko celo bolj spodbudno, mnogokrat bolj pomembno in tudi vrednostno zelo zanimivo. Zato bi danes želel to napako popraviti, pa ne v celoti, saj ima skoraj vsaka zbirka pravega filatelista avtorski navdih, vendar pa le toliko, da bi širši krog bralcev vsaj delno lahko pripomogel k ohranjanju na videz nepomembnega gradiva, ki mu kdaj pride v roke.

K takemu gradivu lahko prištevamo kartice, dopisnice in pisemske ovitke, poslane po pošti in opredeljene kot filatelistično gradivo, ki pa vsebujejo še nekatere druge podatke, denimo zgodovinskega, ekonomskega, finančnega, statusnega ali drugega pomena. Mnogo takega gradiva je uničeno in ga še vedno uničujemo s pospravljanjem podstreh, čiščenjem domačega korespondenčnega gradiva ali kar s sprotnim metanjem v koš, ne da bi pred tem preverili, kaj vse prejeta pošiljka vsebuje poleg vsebine, ki nam je bila osebno namenjena. Mnogo smo tudi uničili z odlepljanjem znamk, ker smo mislili, da so le znamke pomembne in pri tem zanemarili pogled na žig in drugo tiskano vsebino. Skratka, najdene ali prejete pošiljke nismo analizirali z vidika filatelistične pomembnosti, preden smo karkoli ukrenili ali jo zavrgli.

Kdor je že v preteklosti opravljal take analize in to počne tudi danes, ima prav zanimivo delo. Poznavalci neumorno iščejo prav to in sestavljajo v sklope, po svoji zamisli opremijo in dopolnijo ter tako postopno uredijo pravo zbirko, ki lahko doseže neslutene vrednosti za zbiralca, v mnogih primerih pa tudi za obravnavano dejavnost ali kar za državo. Tako zbirko bi lahko razstavili, lahko bi prejela nagrado prave vrednosti. Pri tem je pomembno, da zbirka lahko doseže raven študije, dokaznega gradiva ali avtorskega dela. Vse to pa moramo upoštevati pri vrednotenju.

Znamke znanih slovensko-jugoslovanskih "Verigarjev" so bile že omenjene kot dobro "testo" za oblikovanje zbirke. Te znamke na pismih so že redkost, še redkeje pa jih najdemo skupaj s hrvaškimi, bosansko-hercegovskimi, madžarskimi in tudi avstrijskimi znamkami. So kot dokaz poštnega druženja zmedenih časov in zgodovinskih dejstev po 1. svetovni vojni, če so na pismu ali karti s poštnim žigom, ki ima čim več čitljivih podatkov.

Poznam zbiralca in zbirko poštnih žigov slovenske Koroške po koncu 1. svetovne vojne, ko je ozemlje prehajalo iz rok v roke vse do opravljenega plebiscite in končne razmejitve. Vsaka stran je z zavzetjem kraja, kjer je obstojala pošta, uporabljala tudi svoj žig za poštne pošiljke. Po teh žigih je možno točno ugotoviti, v nekaterih primerih tudi do ure natančno, kateri kraj je v določenem času pripadal posamezni oblasti. Nepopolnost ali nenatančnost vojaških poročil z morebitno propagandno ali še kako drugo obarvanostjo dobi ali zgubi svojo zgodovinsko pristnost, ko jo primerjamo z uporabljenimi poštnimi žigi. Kdor poseduje take dokumente, ima vrednost, kdor zna to urediti in opremiti v dokazno gradivo, pa ima bogastvo.

Seveda je tematika zbirke lahko tudi vedrejša, pač po okusu in možnosti zbiralca. Toda na začetku omenjena analiza poštnega gradiva je vedno primerna, saj moramo najprej ločiti seme od plev, nato pa najti tudi okolje, v katerem bo najbolje uspevalo. Za primer analize naj navedem pismo, poslano iz Ljubljane v Urugvaj, ki je bilo frankirano s frankirnim strojem 12. 10. 1933. leta v podjetju SEVER v Ljubljani. K strojni frankaturi spadajo reklamni napisi "Semena za polje in vrt", "Suhe gljive za jelo" in znak podjetja "SEVER et CO", Ljubljana v latinici in cirilici. Pošiljatelj je želel pismo poslati z letalsko pošto, zato je poleg strojne frankature (1.- din) moral nalepiti še znamko za 30.- din (najvišja vrednost redne znamke), na kateri je žig letalske pošte letališča Ljubljana z istim datumom. Pismo je potovalo z letalom v Zemun, kar potrjuje trikotni žig z dne 13. 10. 1933. Od tu je z letalom potovalo v Berlin in prispelo 14. 10. 1933, kar žig tudi potrjuje. Pred odhodom iz Berlina je bil na pismo vtisnjen poseben žig "LUFTSCHIFF GRAF ZEPPELIN" trikotne oblike s silhueto cepelina v sredini in prikazano potjo Berlin - Montevideo - Chicago. Dodan je še žig "DEUTSCHE LUFTPOST" in nalepka modre barve "MIT LUFTSCHIFF GRAF ZEPPELIN". Z žigom je potrjen prihod pisma v Montevideo - Urugvaj dne 19. 10. 1933, kjer je odtisnjen tudi žig "SERVICIO AEREO TRANSATLANTICO VIA CONDOR ZEPPELIN". Bilo je to davnega 1933. leta. Medtem je razvoj storil mnoge korake naprej. Vendar poskusite poslati letalsko pismo v Montevideo danes in začudeni boste, da se čas potovanja pošiljke ni skrajšal.

Omenjeno pismo lahko po analizi vsebine spada v več različnih tematskih zbirk, vendar vsebuje največ podatkov o letalski pošti, zato bi bilo v taki zbirki najbolj uporabno. Pismo je dokument časa in prostora in bi skupaj z drugim širše ali ožje zbranim gradivom pridobilo pomembnost in tudi vrednost. Podobnih pošiljk res ni veliko, toda če ne pogledamo vsake, nam lahko marsikaj uide za vedno.

Ilustrirana dopisnica - celinka s sliko prizorišča Olimpijskih iger 1936. leta v Berlinu. Priložnostni žig je s pošte na olimpijskem stadionu, ni pa odtisnjenega dnevnega žiga, čeprav je bila dopisnica potovana.

Otvoritev letalske pošte na relaciji Sušak - Ljubljana - Celovec - Dunaj so pospremili s priložnostno kartico. Vidni so vsi potrebni žigi in nalepka za letalsko pošto. Na zadnji strani je slika letala, ki je letelo na tej progi.

 


NAZAJ      DOMOV        NAPREJ