| Zanimivosti | Članki | Forum | Odgovori | Pišite nam | Za objavo | Povezave |

KAJ MORAMO VEDETI O ZBIRANJU ZNAMK IN FILATELIJI

SLOVENIKA - filatelistična zbirka slovenskega prostora - drugič

V prvem delu članka smo se seznanili s vsebino Slovenike ter opisali in pokazali primere iz posameznih zgodovinskih obdobij političnih razdelitev na ozemlju sedanje države. Pri tem se nismo naslonili na princip teritorialnega uporabljanja znamk, kot je nekdo očital, da bi tako moralo biti. Uporaba znamk na našem ozemlju se prične s prvimi avstrijskimi znamkami leta 1850 in tak način prikazovanja sodi v popolnoma drugačno zbirko, ki je mnogo obsežnejša, sicer pa ožje prostorsko usmerjena, kot to velja za Sloveniko.
Gornje paberkovanje je podobno tudi spornemu primeru pri Sloveniki, ki nastaja ob obravnavanju področja Istre in Slovenskega Primorja oziroma kasnejše delitve Svobodnega teritorija Trsta (STT) na Cono A in B. Gledano formalno pravno, tako naj bi Sloveniko obravnavali, ozemlje STT ni bilo nikoli Slovensko vse do leta 1954, ko je bila Cona B priključena Jugoslaviji. Na tem ozemlju je Slovenski narod le živel, gospodarili pa so mu drugi. Iz tega razloga se iz STT v Sloveniko vključujejo le tiste prirejene jugoslovanske znamke, ki imajo tudi slovensko vsebino in ne vse, kot bi si lahko mislili, ker to področje naseljujejo Slovenci.

Tako so prve znamke, ki sodijo v Sloveniko s tega ozemlja, bile izdane med 15. 8. in 24. 12. 1945. leta pod imenom "ISTRA - SLOVENSKO PRIMORJE". V to zbirko sodijo zato, ker je osnutke izdelal Slovenec M. Oražem in so bile tiskane v Ljudski tiskarni v Ljubljani. Mnoge teh znamk so doživele pretiske, ki so jih opravili na Reki. Za to področje so bile pretiskane tudi druge jugoslovanske znamke, ki niso bile izdane s Slovenko udeležbo.

Leta 1948 se na znamkah za Cono B pojavi oznaka STT - Svobodni teritorij Trsta in VUJA - Vojna uprava jugoslovanske armije, ki se kasneje spremeni v VUJNA, ker je bil dodan vzdevek "narodna". V tem sklopu je veliko število znamk za zbirko Slovenika, saj so tako uporabljeni motivi s slovensko vsebino (pretiski jugoslovanskih znamk) kot tudi posebej za to področje izdelane znamke s slovensko udeležbo predvsem pri izdelavi osnutkov (M. Strenar, R. Krošelj, J. Trpin, B. Jakac) in tiska v tiskarni "Ljudska pravica" v Ljubljani.

Seveda pa v Sloveniko sodi filatelistični material iz celega sveta, pri katerem smo Slovenci na kakršen koli način tvorno sodelovali. Tega niti ni tako malo in nekateri imajo že lepo število različnih znamk, pri katerih dokazujejo našo prisotnost. Tu je premalo prostora in tudi ne izdajamo Katalog, da bi omenili vse, bomo pa z nekaj primeri osvetlili to zbiranje, da boste zainteresirani vsebino dobro razumeli. Sami nato lahko naprej raziskujete in se veselite uspehov. Če vam zmanjka gradiva si razširite področje po želji, saj ni predpisano, da zbirajte samo do tu, le zbirko boste potem poimenovali drugače.

Največkrat se na znamkah pojavijo portreti znamenitih osebnosti in zaradi zgodovinske povezanosti je teh največ na avstrijskih znamkah (Hugo Wolf, Fritz Pregelj, Jožef Štefan itd.) a tudi drugje (Anton Bezenšek v Bolgariji). Pošta Slovenije je predlagala že več skupnih izdaj (istočasno v dveh ali več deželah), med drugim tudi v ZDA (Louis Adamič) a ni bilo možno uskladiti programa. Gotovo pa bo do takih izdaj prišlo, kar bo Sloveniko popestrilo, saj je to trenutna moda (Ressel v petih deželah istočasno). Nekatere znamenite osebnosti so prikazane s svojimi deli: Herman Potočnik na skupni izdaji z Avstrijo, Jože Plečnik s cerkvijo na Češki znamki, Ilustratorka M. L. Stupica z otroško risbo na Čehoslovaški znamki, mineral zoisit poimenovan po Žigi Zoisu na bloku Republike Čad itd..

Pojavljajo se tudi znamke, ki opozarjajo na gospodarski napredek, kot je to v primeru skupne izdaje z Avstrijo ob otvoritvi Karavanškega predora ali na Gambijskih znamkah prikazani avtobusi MAN na razstavi CAPEX 97 v Torontu, ki so oblečeni v karoserijo Avtomontaže iz Ljubljane. V raznih kombinacijah s tekmovalci in panogami pa so se, med slovenskimi izdelki, še največkrat pojavile smuči ELAN (Paragvaj, Centralna Afrika itd.).

Šport na splošno prinaša v Sloveniko veliko tujih motivov tako za prireditve, ki so bile izvedene v Sloveniji: svetovna prvenstva v namiznem tenisu (Kitajska), gimnastiki (Niger, SSSR), hokej na ledu (SSSR) itd., kot tudi udeležba naših športnikov v tujini: svetovno prvenstvo v rokometu (Island), nogometu s sliko B. Oblaka (St. Tome e Principe), zimske OI v Lillehammerju (Norveška) itd.. Tudi ob zadnjem Svetovnem prvenstvu v nogometu Koreja- Japonska bo nekaj znamk opozorilo na slovensko prisotnost (zastava, grb).

Zelo priljubljena tema so tudi konji, med katerimi v izdajah redko manjka lipicanec, ki seveda sodi v Sloveniko. Najdemo ga na znamkah Gvayane, Komorskih otokov, Monaku, Poljski, Tanzaniji itd. Nekateri menijo, da v Sloveniko sodijo tudi znake rjavega medveda, ki so izšle že v mnogih evropskih in tudi drugih državah, ker ta živi samo pri nas, a o tem bomo razpravljali kdaj drugič.

Pri Sloveniki moramo omeniti tudi prisotnost raznih zgodovinskih dogodkov, ki so povezani z nami kot n.pr.: Koroški plebiscit iz 1920. leta, 1000 letnico Koroške prikazane z vojvodskim stolom (Avstrija), obisk papeža Janeza Pavla II (Vatikan), kjer je na znamki tudi bazilika na Brezjah in ljubljanski zmaj. Morda bo katera od udeleženih predsednikov petnajstih držav na Bledu leta 2002 tudi izdala kakšen spominek, ki bo sodil v Sloveniko tako kot smo mi z izdajo počastili ta dogodek in s tem popestrili njihovo zbirko. Ali se bo morda to zgodilo ob naslednjem srečanju?

Kot primer povejmo, da za Sloveniko pomembno delo opravlja tudi A. Prah, ki pripravlja osnutke za švedske znamke in jih kar nekaj že nosi njegovo ime. Ni pa on v svetu edini, a žal sem ravno tu ugotovil kako bos sem včasih s primerki.

Naj za konec omenim izdajo Liberije, ki je na veliko polo znamk (cca 190) zbrala portrete vseh predsednikov držav in vlad ter vodje delegacij, ki so se udeležili zasedanja Generalne skupščine Združenih narodov v septembru leta 2000. Izdan je tudi blok nenormalne velikosti z istimi udeleženci v karikaturni upodobitvi. Oboje sodi v Sloveniko, ker je na eni od znamk tudi naš predsednik Milan Kučan.


NAZAJ      DOMOV        NAPREJ