| Zanimivosti | Članki | Forum | Odgovori | Pišite nam | Za objavo | Povezave |

KAJ MORAMO VEDETI O ZBIRANJU ZNAMK IN FILATELIJI

TEMATSKA ZBIRKA - ZAKAJ ZDAJ

Zbirateljstvo v filateliji že davno ni več to kar je bilo. Posebnosti so vse manj posebne, redkosti vse bolj redke, izdane količine vse bolj splošno primerne, postopki utečeni, da ne prihaja do zanimivih odstopanj in zato je za vrednostne učinke vse manj priložnosti.

Švica: Steklena vaza, leto 50 n.št.; Bronasta bikova glava, rimsko obdobje; Zlat gumb iz 7. stol.; Keramika iz bronaste dobe.

Seveda se ugotovljene in očuvane različnosti vse bolj dražijo in postajajo manj dostopne tako, da ekonomija ostaja na določenem izboru in le redki primerki še zaidejo v ta oddvojeni krog. Od pretečenega obdobja ostaja le prepričanje, da so znamke draga dragocenost, vrednost, toda to je že daleč in izolirano v krogih peščice srečnih ljudi. Nihče več ne more zbrati znamk kot jih ima angleška kraljica, nihče ne more kompletirati vseh izdaj olimpijskih iger, kot jih ima sedem posameznikov na svetu. Lahko jih le kupi na avkciji za velike denarje, če se tam sploh še pojavijo. V obtoku je tudi že vrsta dobrih ponaredkov, nad katerimi tudi strokovnjaki zmajujejo z rameni, in ne vedo, kako dokazati pristnost kake dragocene znamke, ne da bi pri tem odvzeli njen del za specijalne analize in jo s tem na drugačen način uničili. Usoda je torej slična kot z znanimi umetniškimi deli – dogaja se prestiž in denar.

Velika Britanija: Sir J. Reynolds, reprodukcije slik.

Po drugi strani pa se v zbirateljstvu znamk bogati količinsko in ekonomsko vsebinski del. Daleč so že časi, ko smo poznali samo frankovne znamke, torej serije večinoma portretov vladarjev, ki so izhajale v velikih količinah, pač glede na potrebe, ter s ponatisi in obrabo tiskarskih plošč, bogatile oni del zbirateljstva iz prejšnjega odstavka. Vsebinsko usmerjene znamke imenujemo priložnostne, ki so osnova za tematske zbirke in so se v nekaterih državah pojavile že zelo zgodaj tako, da nekatere že tudi predstavljajo redkost. Ni pomembno kdo je prvi izdal tematsko znamko in v katero tematiko je sodila. Le za primer naj navedemo, da je Grčija izdala serijo znamk za prve Olimpijske igre leta 1896 in od tu dalje se kompletira tema olimpijskih iger. Švica denimo, izdaja znamke z doplačilom za otroke in znamke z doplačilom za domovino ža skoraj od prve svetovne vojne naprej redno vsako leto. Posamezni letniki sodijo v različne tematske zbirke, lahko pa tudi v svojevrstno zbirko pod originalnim imenom. Priložnostne tematske znamke postopno polnijo albume zbiralcev po izbrani temi ali tudi motivu in so v mnogočem večje veselje zbiratelju, kot zgolj v trezor zaklenjeni vrednostni papirčki, ki že ob malem pomanjkljivem ravnanju lahko izgubijo večino svojega sijaja.

Francija: E. Delacroix, P. P. Rubens, G. Seurat, reprodukcije slik.

Tematik, ki v priložnostnih znamkah nastopajo, je zelo veliko in jih vsak posameznik lahko oblikuje po svoje, vsebinsko torej širše ali ožje ter sprotno dopolnjuje. Naštevanje vseh teh možnosti bi članek popolnoma zdolgočasilo in pri tem bi mi lahko še očitali nepopolnost, netočnost in tudi nejasnost, saj na prostoru, namenjenem filateliji, to nikakor ni mogoče obdelati, istočasno pa je samoiniciativnost izbiranje tem brezmejna in je torej naštevanje brezpredmetno, razen kot primer.

Čehoslovaška: P. Picasso, Guernica.

Torej zgolj kot primer bom omenil tematiko, ki ima z revijo Lukas le nekaj skupnega, to je umetnost, ki jo zopet lahko v zbirko sestavljamo kot kulturo v določenem času in prostoru. Težko je natančno določiti, kdaj je tematika nastala in so bile izdane prve znamke s to vsebino, saj široko vzeto, v to temo sodijo tudi frankovne znamke, ki so jih oblikovali znani umetniki, denimo, pri nas Ivan Vavpotič z Verigarji iz 1918. leta. Kdo drug bo to zanikal, saj pojmuje to tematiko ožje, denimo, samo skozi reprodukcije del znanih umetnikov. Prav v tem je pestrost takega zbiranja, pri čemer je potrebno ustrezno znanje, da bi tako zbirko pripeljali tudi na relativno ekonomsko učinkovit nivo. Umetnost na znamkah s širšega vidika teme zajema od prazgodovinskih risb prazgodovinskega človeka (Španija) pa vse do moderne umetnosti (letošnja tema skupne izdaje Europa CEPT). Znotraj tega so zajeta vsa zgodovinska obdobja, iz katerih je umetnost izhajala in jim po svoje vtisnila neizbrisen pečat gotike, baroka, romantike itd., ter vse smeri ustvarjanja impresionizem, kubizem itd., kot tudi tehnike ustvarjanja kot so olje, grafika itd.. V umetnost gledano širše se vključujejo izdaje priložnostnih znamk s prikazi starih umetelno izdelanih predmetov neznanih ljudskih umetnikov ali ljudske kulture določenega prostora, kot so n.pr. obredne maske (Afrika), skrinje (Švica), originalna glasbila (Slovenija) itd.. Ob naštevanju sem skoraj pozabil vso kulturo bivanja, začenši z arhitekturo kot zunanjim izrazom oblikovanega bivalnega prostora in preko notranje opreme do kulture oblačenja. Kdor pa seveda želi urejati zbirko ožje, ima prav tako veliko možnosti, saj n.pr. lahko zbira samo znamke z reprodukcijami slavnih umetnikov in jih razvršča po muzejih v katerih so na ogled (Prado, Vatikan itd.), ali tudi kako drugače.

Slovenija: Božidar Jakac, Novo mesto; Tone Kralj, Akt.

Raznolikost snovanja in dela človeka na kulturno umetniškem področju in omejen prostor naj mi bo v opravičilo, da so zapisani le iztrgani deli iz sicer že davno opredeljene in znanstveno utemeljene dejavnosti. Vzemite zgoraj navedeno le kot opozorilo ali spodbudo za navdih pri snovanju lastne zbirke, v katero vtkete po svoji želji, znanju in potrebi tisto vsebino, ki vas zadovoljuje in sprošča obenem. To je v današnjem času tudi osnovni namen zbiranja. Seveda se s kompletiranjem zbirke v celoto približujete tudi finančnemu učinku, saj je popolnost zbranega gradiva pod dobro izbranim naslovom zbirke, ob sebi lastni ureditvi in tekstualno utemeljeni vsebini tudi v filatelističnem zbirateljstvu lahko avtorsko delo.


NAZAJ      DOMOV        NAPREJ