Dnevnik, Filatelija 01. 10. 2003, gospod Janko Štampfl
Pošta Slovenije priznava, da nima zaposlenega nobenega filatelističnega strokovnjaka. Nič hudega, saj lahko brez težav najde svetovalca, ki obvlada filatelistične tokove, in ga po potrebi tudi kdaj kaj vprašajo. Toda po tem očitno ne čutijo najmanjše potrebe. V zadnjem biltenu v rubriki Novi izdelki v ponudbi oglašujejo prodajo žigosanih znamk. Prvi vtis ob prebiranju novice: odlično! Drugi vtis ob pregledu kupljenega »kompleta«: škandalozno!
Pa pojdimo po vrsti. Že kar daljnega leta 1994, ko je bila takratna PTT še enotno podjetje, z znamkami pa se je ukvarjala komisija pri resornem ministrstvu in ne pošta, je te sklenila, da naj pošta zainteresiranim novinarjem pošilja poleg tekstovnega gradiva o novih znamkah tudi originalno znamko. Ker pa poštarji niso bili pripravljeni podarjati nežigosanih, za frankiranje uporabnih znamk, so po vzorcu Avstrijcev (ti znamke za press informacije razvrednotijo s črno črto, tako niso več uporabne za frankiranje, pa tudi filatelistične vrednosti nimajo več) znamke za ta namen razvrednotili z odtisom kroga. Take znamke so pošiljali konec leta 1994 in v začetku leta 1995, nato pa so ugotovili, da imajo s takim razvrednotenjem preveč dela, zato so postopek opustili.

Nekaj let kasneje se je Pošta, zdaj že samostojno podjetje, odločila, da bo priložnostne znamke leto po izidu umaknila iz prodaje. Odlično, tako so znamke začele pridobivati svojo filatelistično vrednost, saj jih ni bilo več mogoče po nominali kupiti na poštnih okencih. Pri tem je tudi ostalo, saj Pošta očitno ni mogla ali zmogla ustanoviti načrtovanega hčerinskega podjetja, ki bi se ukvarjalo s prodajo filatelističnih poštnih vrednotnic. Ker so se količine iz prodaje umaknjenih znamk večale, so včasih kakšno tudi komu podarili, toda bolj po tiho, na skrivaj. V zadnjem biltenu pa se je pojavila omenjena ponudba novih izdelkov, v kateri med drugim ponujajo žigosane znamke, v nemščini jih napačno označijo za »Kiloware« (tako filatelisti imenujejo odrezke poštnih pošiljk s še nalepljenimi znamkami, ki se prodajajo po teži, »na kilo«) namesto pravilno »Massenware«. Torej, večji komplet naj bi vseboval 500 »žigosanih« znamk, od tega največ po 10 enakih, njegova cene pa je 4500 tolarjev. Toda kakšno razočaranje ob nakupu, saj nerabljenih znamk Pošta ni žigosala s poštnim žigom, kakor v navedbi obljublja, temveč jih je samo razvrednotila z odtisom kroga. Zato so postale tako filatelistično kot frankaturno neuporabne! Seštevek nominal 500 znamk enega od kupljenih kompletov (poštarji očitno ne razumejo filatelističnega pomena te besede!?) je 34.910 tolarjev! Seštevek tržne vrednosti teh znamk po ovrednotenju v katalogu Slovenika pa kar 92.200 tolarjev! To je razvrednotenje slovenskih znamk za 95 0dstotkov, pa tudi brezmejno norčevanje in zlorabljanje zaupanja kupcev, ki jim Pošta – sicer resda poceni – ponuja filatelistično neuporabne znamke! Ker pa je Pošta še vedno v državni lasti, bi se morale verjetno za tako razvrednotenje davkoplačevalskega denarja pobrigati ustrezne državne institucije nadzora! In da je škandal še večji, v paketu je tudi kar lepo število znamk, za katere so nam poštarji leta lagali, da so »že davno razprodane«  in so zato temu primerno dosegale tudi višjo tržno vrednost (od česar pa Pošta seveda ni  imela in še vedno nima ničesar): parlament (ta prva slovenska znamka se je sicer v zadnjih letih večkrat »čudežno« pojavila na poštnih okencih po nominali, kar smo zabeležili tudi v tej rubriki), situla, Slomšek, lipov list, Herman Potočnik, male pole Barcelone itd. To, da so znamke razprodane, je bila torej očitno debela laž ustvarjalcev prodajne politike poštnih znamk Pošte Slovenije, ki pa so se zdaj odločili drugače! Seveda v škodo filatelije in filatelistov. Zanimivo in simptomatično: krovna organizacija slovenskih filatelistov se na strokovne ekscese Pošte Slovenije do zdaj ni oglasila niti enkrat, se morda boji izgube pokroviteljstva? Očitno pa se ne boji izgube članstva!
 

Škandal se še kar nadaljuje
Dnevnik, Filatelija 08. 10. 2003, gospod Janko Štampfl
Pošta Slovenije še naprej prodaja dokaj dragocene slovenske poštne znamke kot navadne ničvredne, za zbiralce popolnoma neuporabne pisane papirčke v obliki razvrednotenih (uničenih) in ne žigosanih znamk, kot uporabljajo v ponudbi napačen izraz. Iznajdljivost kupcev teh »kompletov« (?!) ne pozna meja: nekateri so ugotovili, da je v vsakem zavitku kar nekaj slabo uničenih znamk, ki se jih da uporabiti za frankiranje, spet drugi pa so zaprosili, da jim poštne delavke s krogom razvrednotene znamke dodatno žigosajo s poštnimi žigi in jim tako dvignejo ceno za več desetkrat! Seveda pa Pošta Slovenije v prvem primeru krepko izgublja pri poštnini, v drugem pa možnost lastnega zaslužka prepušča drugim! Ali bo zmogla priznati napako in ustaviti prodajo teh, za slovensko Pošto sramotnih novih izdelkov, tako imenovanih »kompletov«?
 

Zavajanje javnosti
Dnevnik, Vaša pošta, 23. 10. 2003
Janko Štampfl se je očitno razglasil za nespornega strokovnjaka na vsem filatelističnem področju  in kot tak kritizira, kar mu ni po volji, čeprav je resnica dostikrat drugačna. Ni namreč res, da znamke, žigosane s tako imenovanim »specimen« žigom, ki je pri nas v obliki krožnega loka, nimajo filatelistične vrednosti, o čemer gospod Štampfl piše že drugič zapored. Nasprotno, v eksponatih iz tradicionalne in tematske filatelije so taki primeri celo zaželeni in dvigujejo oceno eksponata; vsaj tako piše v pravilnikih za ocenjevanje teh eksponatov, ki jih je sprejela Svetovna filatelistična zveza (FIP). Pri tem je zanimivo tudi to, da je znana hiša Harmers celotno letošnjo julijsko dražbo posvetila prodaji znamk s pretiski specimen (vzorec), kakor te vzorce označujejo v Veliki Britaniji in državah Commonwealtha.
Res je, da imajo o mnogih stvareh v filateliji posamezni zbiralci svoje mnenje. Toda v tem primeru bi moral gospod Štampfl zapisati, da je to njegovo mnenje, ne pa, da razglaša tisto, s čimer se on osebno ne strinja, kot škandal svetovne razsežnosti, saj s tem zavaja javnost in škoduje ugledu Pošte Slovenije.
Ravno tako ni res, da smo na Pošti Slovenije trdili, da so posamezne znamke, ki jih sedaj prodajamo v kompletih žigosanih znamk (ti so glavni predmet kritike), razprodane. Tiste, za katere smo to trdili, so bile res razprodane in jih v omenjenih kompletih ni.
Neresnična je tudi trditev, da Pošta Slovenije nima v svojih vrstah nikogar, ki bi se spoznal na filatelijo, kar gospod Štampfl zelo dobro ve. Naš delavec je dolgoletni funkcionar v Filatelistični zvezi Slovenije, je član dveh strokovnih komisij pri FIP, eden od štirih sodnikov za ocenjevanje filatelističnih eksponatov pri FZS, pisec mnogih poljudnih in strokovnih prispevkov o znamkah in filateliji tako v Sloveniji kot v tujini, urednik Nove filatelije, glasila FZS, razstavljavec tudi v mednarodni areni in še bi lahko naštevali.

Pošta Slovenije, Služba za odnose z javnostmi

Uradno odobreno ponarejanje
Dnevnik, Vaša pošta, november 2003

Rad bi se vključil v  polemiko med g. J. Štampflom (Filatelija) in ga. S. Podkrižnik (Pošta Slovenije). Ker bralci niso v celoti seznanjeni z zadevo, moram vključiti v ta prispevek še naknadno tolmačenje Pošte Slovenije, ki je bilo objavljeno te dni v Biltenu št. 48/03 in se v polnem tekstu glasi:

"Poštne znamke so razen vrednotnic tudi trgovsko blago. Proizvajalci izdelkov, namenjenih tržišču, tudi oglašujejo. Eden od načinov oglaševanja je pošiljanje vzorcev blaga trgovcem ali celo direktno potrošnikom. Podobno je pri znamkah. Izdajatelji obveščajo o novih izidih trgovce in novinarje v različnih medijih. Nekateri pošiljajo samo slike izdelkov, drugi pa tudi vzorce znamk.

Ker ti niso namenjeni plačevanju storitev pošti, jih ustrezno razvrednotijo. Nekateri izdajatelji odtisnejo na znamke besedo vzorec (specimen, muster), drugi ravno črto preko vogala ali čez zapis nazivne vrednosti, tretji del krožnice. Slednjo obliko uporablja tudi slovenska pošta. Tako razvrednotene znamke za nekatere zbiralce niso zanimive, za tiste, ki znamke razstavljajo in z njimi tekmujejo, pa celo bolj kot nežigosane ali žigosane, saj jih je praviloma manj. V nobenem primeru znamke s takim žigom ne izgubijo filatelistične vrednosti, kot so prepričani nekateri zbiralci."

Vse kar je zapisano o vzorcih resnično drži, pozabili so zapisati le to, da se pojavijo pred izidom znamk, le redko kasneje in da so v svetu označeni nezamenljivo z žigosanimi znamkami, le v Sloveniji drugače. Vzorci so torej izdani s prav določenim namenom, kar je pogoj za njihov obstoj in tudi vrednotenje. O količini, ki jo zdaj producira Pošta, pa lahko trdimo, da je to uradno odobreno ponarejanje, saj ne gre za namen vzorca, temveč za prodajo "žigosanih znamk", kot o tem obvešča Pošta, a brez namena žigosa s krožnico. Kar zadeva samo vrednost teh znamk, jih je Pošta celo podcenila ali pa z ceno vsaj pokazala, da si večje vrednosti ne zaslužijo (cena pod 10 SIT za kos tudi ob nekaj krat večji nominali). Kar zadeva filateliste, vedo, kaj pomeni tako množično vzorčenje; bolj je to škodljivo za mnogo številnejšo populacijo neorganiziranih zbiralcev, ki so redni odjemalci (naročniki) znamk in verjamejo v pravilno poštno politiko, a bodo šele mnogo prepozno izvedeli, kaj so v resnici kupovali. Očitkov Pošti je veliko, ali tokrat je šla le predaleč. Stvar je godna za prijavo Svetovni filatelistični zvezi, ki v takih špekulativnih primerih ukrepa s prepovedjo takega materiala za filatelistične namene. Žal bo to udarilo tiste, ki posedujejo prave vzorce.

Herman Bole
 

E-pošta, 02. 06. 2004
Besedilo: Pozdravljeni!
Danes sem bral na vaši strani članek o škandalu z žigosanimi znamkami. Jaz sem pred kakšnim mesecem od nekoga kupil kar nekaj slovenskih znamk, ki bi naj bile žigosane. Vendar na znamkah ni pravega žiga, ampak je na njih samo odtis kroga. So potem te znamke brez vrednosti? Namreč sam sem jih plačal po kataloški ceni.
Lep pozdrav!

Govoreči lepo odtisnjeni žig potovane pošte iz Švice in nemi žig
razvrednotenja (zavrženja) slovenskih »prevečnih« znamk
 

Forum Carantanija – nitje Vprašanje, 02. 06. 2004
Zanima me kam gredo znamke po enem letu ko jih prenehajo prodajati, če kakšnih še kaj ostane?
Lep pozdrav!
 

Forum Carantanija – nitje Vprašanje, 03. 06. 2004
Naklade priložnostnih poštnih znamk so oblikovane glede na naročila zbiralcev ter glede na povpraševanje na tržišču po takšnih izdelkih. Prav tako pri določanju naklad upoštevamo zanimivost (priljubljenost med zbiralci) serije, motiva na znamki ipd. V primeru, da se znamke na poštah ne prodajo v za to predvidenem roku (največ eno leto od datuma izida), jih po tem roku lahko prodajamo le še v kompletih (to je v letnih in tematskih mapah ter v letnikih znamk in tematskih kompletih v vložnih kartonih). Navedeno velja za nežigosane (čiste) znamke. Žigosane znamke, torej tiste razvrednotene in tako neuporabne za označevanje plačane poštnine, pa vključimo v komplete žigosanih znamk. Le-ti so namenjeni predvsem mladim zbiralcem, ki se šele srečujejo s čari filatelije. Temu primerna pa je tudi cena. Kljub temu, pa določeno količino poštnih znamk vedno namenimo tudi mladim zbiralcem, ki so vključeni v filatelistične krožke po osnovnih šolah v Sloveniji. (Pošta Slovenije op.p.)