|
![]() |
|
---|
| Zanimivosti | Članki | Forum | Odgovori | Pišite nam | Za objavo | Povezave | |
Dnevnik, Filatelija 01. 10. 2003, gospod Janko
Štampfl Nekaj let kasneje se je Pošta, zdaj že samostojno
podjetje, odločila, da bo priložnostne znamke leto po izidu umaknila
iz prodaje. Odlično, tako so znamke začele pridobivati svojo
filatelistično vrednost, saj jih ni bilo več mogoče po nominali
kupiti na poštnih okencih. Pri tem je tudi ostalo, saj Pošta očitno
ni mogla ali zmogla ustanoviti načrtovanega hčerinskega podjetja, ki
bi se ukvarjalo s prodajo filatelističnih poštnih vrednotnic. Ker so
se količine iz prodaje umaknjenih znamk večale, so včasih kakšno
tudi komu podarili, toda bolj po tiho, na skrivaj. V zadnjem biltenu pa
se je pojavila omenjena ponudba novih izdelkov, v kateri med drugim
ponujajo žigosane znamke, v nemščini jih napačno označijo za
»Kiloware« (tako filatelisti imenujejo odrezke poštnih pošiljk
s še nalepljenimi znamkami, ki se prodajajo po teži, »na kilo«)
namesto pravilno »Massenware«. Torej, večji komplet naj bi
vseboval 500 »žigosanih« znamk, od tega največ po 10
enakih, njegova cene pa je 4500 tolarjev. Toda kakšno razočaranje ob
nakupu, saj nerabljenih znamk Pošta ni žigosala s poštnim žigom,
kakor v navedbi obljublja, temveč jih je samo razvrednotila z odtisom
kroga. Zato so postale tako filatelistično kot frankaturno neuporabne!
Seštevek nominal 500 znamk enega od kupljenih kompletov (poštarji očitno
ne razumejo filatelističnega pomena te besede!?) je 34.910 tolarjev! Seštevek
tržne vrednosti teh znamk po ovrednotenju v katalogu Slovenika pa kar
92.200 tolarjev! To je razvrednotenje slovenskih znamk za 95 0dstotkov,
pa tudi brezmejno norčevanje in zlorabljanje zaupanja kupcev, ki jim Pošta
– sicer resda poceni – ponuja filatelistično neuporabne
znamke! Ker pa je Pošta še vedno v državni lasti, bi se morale
verjetno za tako razvrednotenje davkoplačevalskega denarja pobrigati
ustrezne državne institucije nadzora! In da je škandal še večji, v
paketu je tudi kar lepo število znamk, za katere so nam poštarji leta
lagali, da so »že davno razprodane« in so zato temu
primerno dosegale tudi višjo tržno vrednost (od česar pa Pošta
seveda ni imela in še vedno nima ničesar): parlament (ta prva
slovenska znamka se je sicer v zadnjih letih večkrat »čudežno«
pojavila na poštnih okencih po nominali, kar smo zabeležili tudi v tej
rubriki), situla, Slomšek, lipov list, Herman Potočnik, male pole
Barcelone itd. To, da so znamke razprodane, je bila torej očitno debela
laž ustvarjalcev prodajne politike poštnih znamk Pošte Slovenije, ki
pa so se zdaj odločili drugače! Seveda v škodo filatelije in
filatelistov. Zanimivo in simptomatično: krovna organizacija slovenskih
filatelistov se na strokovne ekscese Pošte Slovenije do zdaj ni
oglasila niti enkrat, se morda boji izgube pokroviteljstva? Očitno pa
se ne boji izgube članstva! Škandal
se še kar nadaljuje Zavajanje javnosti Pošta Slovenije, Služba za odnose z javnostmi
Uradno odobreno ponarejanje Rad bi se vključil v polemiko med g. J. Štampflom (Filatelija) in ga. S. Podkrižnik (Pošta Slovenije). Ker bralci niso v celoti seznanjeni z zadevo, moram vključiti v ta prispevek še naknadno tolmačenje Pošte Slovenije, ki je bilo objavljeno te dni v Biltenu št. 48/03 in se v polnem tekstu glasi: "Poštne znamke so razen vrednotnic tudi trgovsko blago. Proizvajalci izdelkov, namenjenih tržišču, tudi oglašujejo. Eden od načinov oglaševanja je pošiljanje vzorcev blaga trgovcem ali celo direktno potrošnikom. Podobno je pri znamkah. Izdajatelji obveščajo o novih izidih trgovce in novinarje v različnih medijih. Nekateri pošiljajo samo slike izdelkov, drugi pa tudi vzorce znamk. Ker ti niso namenjeni plačevanju storitev pošti, jih ustrezno razvrednotijo. Nekateri izdajatelji odtisnejo na znamke besedo vzorec (specimen, muster), drugi ravno črto preko vogala ali čez zapis nazivne vrednosti, tretji del krožnice. Slednjo obliko uporablja tudi slovenska pošta. Tako razvrednotene znamke za nekatere zbiralce niso zanimive, za tiste, ki znamke razstavljajo in z njimi tekmujejo, pa celo bolj kot nežigosane ali žigosane, saj jih je praviloma manj. V nobenem primeru znamke s takim žigom ne izgubijo filatelistične vrednosti, kot so prepričani nekateri zbiralci." Vse kar je zapisano o vzorcih resnično drži, pozabili so zapisati le to, da se pojavijo pred izidom znamk, le redko kasneje in da so v svetu označeni nezamenljivo z žigosanimi znamkami, le v Sloveniji drugače. Vzorci so torej izdani s prav določenim namenom, kar je pogoj za njihov obstoj in tudi vrednotenje. O količini, ki jo zdaj producira Pošta, pa lahko trdimo, da je to uradno odobreno ponarejanje, saj ne gre za namen vzorca, temveč za prodajo "žigosanih znamk", kot o tem obvešča Pošta, a brez namena žigosa s krožnico. Kar zadeva samo vrednost teh znamk, jih je Pošta celo podcenila ali pa z ceno vsaj pokazala, da si večje vrednosti ne zaslužijo (cena pod 10 SIT za kos tudi ob nekaj krat večji nominali). Kar zadeva filateliste, vedo, kaj pomeni tako množično vzorčenje; bolj je to škodljivo za mnogo številnejšo populacijo neorganiziranih zbiralcev, ki so redni odjemalci (naročniki) znamk in verjamejo v pravilno poštno politiko, a bodo šele mnogo prepozno izvedeli, kaj so v resnici kupovali. Očitkov Pošti je veliko, ali tokrat je šla le predaleč. Stvar je godna za prijavo Svetovni filatelistični zvezi, ki v takih špekulativnih primerih ukrepa s prepovedjo takega materiala za filatelistične namene. Žal bo to udarilo tiste, ki posedujejo prave vzorce. Herman Bole E-pošta, 02. 06. 2004 Govoreči lepo odtisnjeni žig potovane pošte iz Švice in nemi žig Forum Carantanija – nitje Vprašanje, 02. 06. 2004
Forum Carantanija – nitje Vprašanje, 03. 06. 2004 |