| Zanimivosti | Članki | Forum | Odgovori | Pišite nam | Za objavo | Povezave |

KAJ MORAMO VEDETI O ZBIRANJU ZNAMK IN FILATELIJI

KAKO USTVARITI ZBIRKO

Vsako zbiranje, ki si ga omislimo, stremi k popolnosti ali celo dokončnosti. To pa je le teoretično možno, saj se stvari sproti spreminjajo, dopolnjujejo, iščejo in tudi najdejo, širijo se področja ali razvijajo nova spoznanja, lahko pa tudi sami z leti pričnemo razmišljati širše in tako v področje zbiranja vključujemo nove elemente ali pa se dokopljemo do poglobljenega znanja, ki ga želimo skozi zbirko na novo urediti in prikazati. Tako je zbiranje odvisno od okolja, ki nam daje material za zbiranje in od nas samih, ki s svojim interesom in osebnim razvojem zbirko urejamo.

Pri zbiranju znamk je še posebej pomembno, da se odločimo, kaj bomo zbirali, kako bomo zbirko urejali ter s kakšnim gradivom jo bomo dopolnili. Znamke redno izhajajo in vedno več jih je, zato seveda ne moremo zbrati vseh in v večini primerov, tudi ob zelo vsebinsko detajlni odločitvi, ne bomo prišli do popolnosti. Na svetu je do sedaj izšlo okoli 500.000 znamk, ki so jih izdale poštne uprave. Tudi poštnih uprav, ki izdajajo znamke, je vsako leto več. V zadnjem času je nastalo veliko novih držav v Evropi, ki je sicer bila politično zelo stabilna. Med take nove države spadajo na primer: Slovenija, Makedonija, Belorusija itd., ki v svetovnih katalogih znamk začenjajo svojo pot s številko 1. Nastajajo tudi države, ki so nekdaj že obstajale in največkrat zaradi vojn izgubile svojo identiteto, sedaj pa se ponovno pojavljajo, kot na primer: Estonija, Rusija, Hrvaška itd. V tekstu tudi veliko omenjam poštne uprave in redkeje države in sicer zato, ker se poštne uprave v nekaterih primerih ne pokrivajo z mejami države. Ko govorimo o državah, največkrat uporabimo število članic Združenih narodov, teh je okoli 180. Ko govorimo o poštnih upravah, pa uporabljamo število območij, ki imajo ustanovljeno poštno upravo ali so samostojno (regionalni) del druge poštne uprave, katera je članica združenja UPU, organiziranega v sklopu Združenih narodov. Poštnih uprav in drugih samostojnih območij, ki izdajajo znamke, je v sveto že preko 270.

Seveda se začetniku pri zbiranju znamk ni treba takoj odločiti, kaj in kako bo zbiral. Mnogi odločitev prepustijo času in mlajši začetniki tudi dozorevanju. Navadno začetnik zbira vse znamke, kar mu jih pač uspe nabrati. Pri tem igra važno vlogo število znamk in število različnih poštnih uprav.  začetku tudi še ne zbira samo kvalitetne znamke, temveč v svojo zbirko uvršča tudi poškodovane. Med zbranim gradivom so tudi razne pisemske ovojnice in razglednice, s katerimi si še kaj dosti ne zna pomagati, zato mnoge, tudi zanimive končajo pod škarjami. Zbirka je v tem obdobju sestavljena in žigosanih in nežigosanih znamk, in če ni poskrbljeno za potrebne pripomočke in čistočo pri delu, se tudi tu zelo hitro pojavi škoda, kar vse vpliva na zbirateljevo zagnanost, da ob neukem začetku hitro izhlapi in preide na drug hobi. Vendar pa bomo mi sledili tistim zbiralcem znamk, ki vseeno vztrajajo in si potrebno znanje skušajo pridobiti na tak ali drugačen način. Ko torej kupček znamk narašča, se ob ogledovanju in preurejanju v samem zbiralcu vzbudijo različne simpatije do različnih znamk ali posameznih poštnih uprav. To je trenutek, ko zbiralec že prične spoznavati, da njegova osebnost zaznava nekatere odtenke različnosti in začenja se intenzivneje zanimati za tiste vsebine, ki so mu prijetnejše.

V tem trenutku prepuščamo zbiralca lastnemu zagonu, saj je dojel temeljni smisel zbiranja in se bolj posvetimo tistim, ki se ne morejo odločiti. Ti imajo možnost, da zbirajo vse, za kar smo že v začetku rekli, da je to slabo in količinsko nedosegljivo razen, če je zbiralčev interes dejansko usmerjen v to in ne bo razočaran, ko bo ugotovil, da mu je cilj imeti veliko, le preveč oddaljen. Navsezadnje se je ob takem zbiranju mogoče kasneje kadar koli odločiti za ožje področje, zato ni prav nič zamujenega. Dejali bi celo, da je mnogokrat boljše zbirati vse do tistega trenutka, ko se trdno odločimo za neko vsebino.Povedali smo že in tukaj ponovno opozarjamo, da vsega tistega gradiva, ki ga ne zbiramo ali ga ne bomo več zbirali, ne zavržemo, temveč ga skušamo zamenjati za tisto, kar potrebujemo. Seveda ne smemo računati, da bomo zamenjavo uredili v nekaj dneh. Za zamenjavo potrebujemo partnerja, ki zbira tisto, kar imamo za oddajo in ima tisto, kar želimo. Včasih smo odvečne znamke hranili tudi po nekaj let in čakali priložnost za zamenjavo in mnogokrat tudi obupali. Elektronska pošta in internet sedaj omogočata dovolj hitre in kvalitetne kontakte za zamenjavo, kot tudi odprodajo.

Prej ali slej se bomo morali odločiti ali bomo zbirali samo žigosane znamke, ali samo čiste znamke, ali morda oboje. Ob tem lahko zbiramo tudi celinke, ovitke prvega dne itd., torej vse tisto, kar smo omenjali pod filatelističnim gradivom in tudi tisto kar se vam zdi smiselno kot dopolnitev celostne podobe bodoče zbirke. To opozorilo je bilo v tekstu že zapisano, tu smo ga ponovili zato, ker bomo od tod dalje spremljali le znamke, drugo pa bomo omenili samo v primeru, da se nanaša na zbiranje, ki z znamko ni primerljivo.

Poleg tega, da znamke lahko zbiramo po izdajatelju – poštni upravi, jih lahko zbiramo tudi po namenu, za katerega so bile izdane, po tematiki, ki jo vsebinsko predstavljajo ali po motivu, ki je na znamki uporabljen. Seveda je našteta delitev nekoliko teoretična, zato včasih ne vemo, kam bi katero znamko uvrstili. To naj vas ne bega, saj gre v prvi vrsti samo za to, da znamko spoznamo, v zbirko pa jo uvrstimo, če nam ustreza, ne glede v katero skupino spada. Pri delitvi po namenu, se ne bomo ukvarjali z vsakim posebej, ker bomo to opravili na drugem mestu (glej Namen izdaje…). Za tu bo dovolj da omenimo glavne namene in ob tem opozorimo, da se lahko pojavi tudi kak nov.

Po namenu moramo najprej omeniti redne izdaje (glej Namen izdaje – redne znamke), imenovane tudi frankovne ali frankaturne znamke, ki so namenjene frankiranju poštnih pošiljk in imajo med znamkami tudi najdaljši staž. To so najbolj množično natisnjene znamke. Za njimi po množičnosti sledijo priložnostne izdaje (glej Namen izdaje – priložnostne znamke) ali tudi priložnostne znamke. V nekaterih primerih jih boste v katalogu našli pod imenom spominske znamke (Slovenija), vendar je izraz priložnostne bolj primeren za to skupino, saj je vsebinsko tako raznolika, da je "spominska znamka" le del te velike populacije. Po namenu (glej Namen izdaje – ostali nameni) bomo v katalogih našli še: letalske znamke, železniške, ladijske, časopisne, ekspresne, paketne, telefonske, telegrafske, portovne, doplačilne, taksne, službene, vojaške in še druge. Vsi ta imena povedo v kakšen namen so se znamke uporabljale predvsem v nekoliko odmaknjeni preteklosti in seveda pri posameznem izdajatelju zelo različno. Postopno so posamezni nameni odmirali, s tem, da so namesto njih začeli uporabljati redne znamke ali pa so več namenov združili. Le v nekaterih namenih se še vztraja s posebnimi znamkami.


NAZAJ      DOMOV        NAPREJ