| Zanimivosti | Članki | Forum | Odgovori | Pišite nam | Za objavo | Povezave |

KAJ MORAMO VEDETI O ZBIRANJU ZNAMK IN FILATELIJI

ANKETA POŠTE SLOVENIJE (Bilten št. 45)

Tudi za tiste, ki Biltena nimajo !

V Biltenu št. 45 (zadnji) ste v osrednjem delu morda opazili, da se Pošta Slovenije z Anketo obrača na nas, kupce filatelističnih materialov, s katero želi izmeriti utrip našega zbirateljskega srca. Če to niste opazili je še vedno čas za njeno oddajo do 31. 05. 2003. Do takrat naj bi namreč odgovori prispeli v Maribor in do jeseni bomo izvedeli za rezultate.
Lepo bi bilo, če bi se odzvali množično in tako prispevali k razvoju ali umiranju filatelije, ki pač bo in če bo, taka kot si jo v anketi želimo ali pa tudi ne. Anketarstvo je v modi in kdor si odgovorov res želi in jih tudi zna uporabiti, poskrbi, da jih zares prejme največkrat s tem, da že v naprej plača poštnino ali vsaj razpiše vabljive nagrade. S te strani se pristop Pošte zdi neresen, celo zgolj formalen, čeprav bi pričakovali, da je ravno znotraj tega sistema najlažje najti tako rešitev.
Kljub temu se zavzemam, da bi se nas za izpolnitev Ankete odločilo čim več, z odgovori, ki izražajo naše dosedanje izkušnje odnosa Pošte do zbiranja in zbirateljev znamk. Sam sem Anketo tudi že izpolnil in odposlal, čeprav tam moja stališča že poznajo iz objav člankov na internet strani in tudi iz dopisovanja, kateremu sem se zaradi nerazumljenosti v zadnjem času odpovedal. Ob pogledu na Anketo sem se odločil, da jo pospremim s kratkim komentarjem in z nekaterimi podatki, ker menim , da je zelo statična, brez natančnega izhodišča in cilja ter ne dopušča komentarjev. Vprašanja in možnost odgovorov sem zapisal v celoti za tiste, ki Biltena nimate, kar pa ne pomeni, da odgovora ne morete poslati.
  1. Letno izdamo v Sloveniji 26 - 28 priložnostnih znamk. Je to število: 
    primerno, moralo bi biti manjše, moralo bi biti večje.


    Vsekakor je bila v začetku politika izdajanja znamk bolj primerna, saj smo n.pr. leta 1995 izdali 21 priložnostnih znamk, potem smo poleteli in zadnja tri leta pristajamo: leta 2000 je izdanih 37 priložnostnih znamk (brez voščilne, božično novoletne, 3 zvežčkov in 15 rednih);
    leta 2001 je izdano 33 priložnostnih znamk (brez zgoraj naštetih in le 7 rednih); leta 2002 je izdano 30 priložnostnih znamk (brez naštetega in le 5 rednih).
    Število izdanih znamk je preveliko. Po mojem skromnem mnenju se bi lahko sukalo okoli 22, saj se vsako leto najde še kak izjemni dogodek (Bush-Putin, Šahovska olimpiada), ki poveča število načrtovanih izdaj. Z načrtovanjem tri leta v naprej predvidevam, da bo takih primerov še več. Število do 28 je veliko zato, ker uvajamo preveč tem (serij), ki so v praksi kratkega daha: železnica (lokomotive), planinske znamke (gore), folklora (maske) itd.. Manj teh serij in primeren okvir vsebine, bi povečal dolgost izhajanja in izboljšal kvalitetni izbor (glej tudi odgovor na vprašanje 9 in tabelo pri vprašanju 4).


Serija Železnice je že pri šesti znamki končana, saj več železnic tako nimamo,
gore pa smo zaključili, kot da jih je zmanjkalo.

  1. Kakšna naj bo letna nazivna vrednost znamk (seštevek vseh nazivnih vrednosti posameznih znamk, ki izidejo v enem letu)?
    do 4000,00 SIT, 4000,00 - 5.000,00 SIT, nad 5.000,00 SIT.


    Seveda si želimo čim manj plačati za temboljšo kvaliteto. Ta je razen redkih izjem brez komentarja. V drugi jezikovni različici Ankete nam kažete precej drugačna razmerja. Bomo z EUROM res toliko dražji ali bo tečaj tolarja toliko pridobil, kolikor se iz danih številk izračuna. Ste morda pri tem že upoštevali 500 letnico Pošte (500 SIT), Milenium (2.000 SIT), Grad Kamen (1.000 SIT) itd..
     
  2. Nekatere izdaje so po tradiciji (olimpijske igre, EUROPA) natisnjene v obliki malih pol. Koliko izdaj naj bo vsako leto izdanih v obliki malih pol?
    nobena, 1, 2, 3 ali več.

    Čim manj, kajti mala pola je le oblika prodajne pole in nima posebnega filatelističnega značaja razen privzgojenega za komercialne potrebe, ki je bolj v prid izdajatelju in manj filatelistu. To dokazuje število znamk v mali poli, ki praviloma ni izpod dovoljenega maksimuma (dober iztržek), tudi v primeru večjih formatov znamk in vedno višjih nominal (EUROPA, ladijski vijak, srce). Za shranjevanje takih "plaht" se pošteno namučimo.
     


Še sprejemljiva velikost male pole bi morala biti omejena na zgornji primer.

  1. V zadnjih letih smo naklade priložnostnih znamk zmanjšali. Po vaši oceni je ta ukrep:
    dober, slab, ne vem.
   

Priložnostne znamke izdane 1995

Poštna uprava (država) Število prebivalcev v milijonih Število izdanih znamk Letna naklada znamk Največja naklada ene znamke Najmanjša naklada ene znamke Št. izdanih znamk na prebivalca
Belgija 10,0 38 155.000.000 8.000.000 1.500.000 15,5
Avstrija 7,9 28 96.600.000 10.000.000 2.100.000 12,2
Švica* 7,0 21 185.520.000 29.780.000 1.500.000 26,5
Danska 5,2 22 189.800.000 31.700.000 960.000 36,5
Norveška 4,4 25 93.470.000 8.480.000 1.170.000 21,2
Irska 3,6 28 41.330.000 3.200.000 500.000 11,5
Slovenija 2,0 21 5.310.000 480.000 150.000 2,6

* podatki za 1992

Leta 1995 je imela Slovenija naklado posamezne priložnostne znamke okoli 200.000 in skupno izdajo (brez voščilnih, novoletnih in rednih - velja za vse prikazane države) 2,6 priložnostne znamke letno na prebivalca. Danes se naklada suče okoli 70.000 izvodov ali 1,2 priložnostne znamke na prebivalca. Po izjavah poštnih uslužbencev (g. Jože Fošt in drugi) se izdaje približujejo količini, ki bo namenjena samo še filatelistom. Po pravilih Svetovne Filatelistične zveze in njenega Odbora za razvoj filatelije pa so take izdaje opredeljene kot "špekulativne" (glej UPU - FIP - IFSDA) in jih v filatelistične namene ne moremo uporabljati. Ne samo, da izgubljamo bitko za zunanje tržišče, v nekaj letih sploh ne bo treba izdajati znamk, saj nisem pripravljen biti skladiščnik, če ne bom mogel biti tudi filatelist. Podatki v tabeli so dovolj zgovoren dokaz kam peljemo voz.

  1. V svetu in tudi pri nas se vedno pogosteje pojavljajo znamke s črkovno oznako nazivne vrednosti. Vas kot zbiratelja to:
    moti, vam je vseeno, vam je to všeč.


    Črkovne oznake na rednih znamkah ne motijo in so že običajne (tudi še druge oznake). Kažejo na napredek pri avtomatizaciji in zmanjšanju stroškov. Na priložnostnih znamkah pa črkovne oznake kažejo na inflacijo, saj so te navadno krajši čas v rabi in bi se zanje že moralo vedeti kolikšna bo primerna frankatura. A glej ga vraga, pri nas se ta menja tudi na manj kot 90 dni.
     


Črkovna oznaka na priložnostni znamki sodi v cirkus.

  1. V Sloveniji uporabljamo štiri različne črke za označevanje nazivnih vrednosti na znamkah. Je to število:
    primerno, preveliko, premajhno.

    S povečanjem bi še bolj zapletli frankiranje. Že sedaj se ljudje ne znajdejo med A in B (saj A že skoraj opuščate?) ter C in D. Se vam ne zdi, da s takimi odgovori že rešujemo vaše ekonomsko - organizacijske dileme? In drugo: mar nekaterih stvari ne bi morali vprašati nefilateliste?
     
  2. Če ste pri prejšnjem vprašanju izbrali drugi ali tretji odgovor, potem zapišite, koliko črk naj se v prihodnje uporablja za označevanje nazivnih vrednosti na znamkah.
    (prosim , zapišite število)  _____________________

    Odgovor se skriva med vrsticami pod 6.
     
  3. Marsikje v svetu se pojavljajo "personalizirane znamke" (na vinjeti zraven znamke je natisnjena fotografija naročnika). Tak izdelek posameznik lahko naroči (proti plačilu) pri izdajatelju znamk. Ali bi bila taka stvar zanimiva za vas?
    da, ne.

    Modne muhe so včasih dobrodošle toda dvomim, da bi bile uporabne za popravilo bilance.
     
  4. V letošnjem letu smo začeli z izdajanjem priložnostnih znamk v štirih novih serijah (Turizem, Narodne noše, Slovenska mitologija, Panjske končnice). Predlagate še kakšne serije, ki bi jih pripravili v naslednjih letih? (napišite največ dva predloga)

    Kako naj dodam še dva predloga, če jih imate že vi na pretek? In kako naj vem, kam v vaših očeh kaj spada? N.pr.: ukinili smo serijo Folklora (maske) in pričeli s serijo Narodne noše (folklora); ali začenjamo serijo Turizem (jame?) in končujemo Gore (narava), drugo leto širimo (glej plan 2004) serije s Kulinariko, ki nima nič skupnega s Turizmom? Slovensko mitologijo imamo lahko tudi v otroških risbah, voščilnih znamkah, a to lepo dopolnimo s posebno serijo, le pri panjskih končnicah bo treba paziti, da se nam ista tema ne ponovi. Prav tu je treba iskati odgovor o primernosti števila letno izdanih znamk (glej tudi št.1in št. 4). Vse kaže, da zadnjih nekaj stoletij nismo storili nič novega (arhitektura?), smo pa vsaj odkopali še mnogo starejših stvari (arheologija?). Ste našli dva predloga?
     
  5. V Sloveniji smo izdali okroglo znamko in znamko v obliki srca. Ali so take znamke za vas zanimive?
    da, ne.

    Okrogle znamke so v svetu že mimo (preko 30 let). Srca so s tehnologijo etiket mnogo bolj praktična. Sprašujete kot bi imeli mnogo idej na zalogi, če bomo le odgovorili z "DA". A pravi ideji, ki manjkata, sta metuljček in presta, vse ostalo bodo le izpeljanke. In kaj če odgovorimo z "NE"?
     


Okrogle in srčaste znamke z okvirom niso zanimive, brez njega pa večinoma uničene.

  1. Po različnih anketah so med večino zbiralcev najpopularnejša tema živali. Katere druge teme predlagate za naprej? Vpišite največ tri predloge:

    Na vsak način bi se radi dokopali do mojih idej. A dokler ne rešite vprašanj pod št. 1, 4 in 9 ne povem nič.
     
  2. Da bi omogočili zbiralcem nakup starejših znamk, smo pripravili letnike in tematske komplete v vložnih kartonih. So takšni izdelki za vas zanimivi?
    da, ne.

    Sploh ne. Letnike sproti sestavljam. Naročim toliko več izvodov, da pokrivam tudi tematiko in še kaj mi ostane. Prijateljem po manjko listi pa kompletov tako ne morem ponuditi, če je v njem samo po kakšna manjkajoči kos. Zato poiščem druga pota. Se vam ne zdi, da letnike za nazaj najbolj potrebujejo tisti, ki so se kasneje priključili zbirateljski srenji? Imate zalogo za njih?
     


Med najlepšimi temami je vedno narava.

  1. Kaj pogrešate v ponudbi naših izdelkov?
     
    V tem izdelku pogrešam predvsem vprašanje o bloku. Ste pozabili? Jaz ne! Rad bi ponovil, da se blok (normalno) izdaja ob izrednih prilikah, v bolj spominske namene, dopolnjen s tekstom, obkrožen z ilustracijo itd.. Tak blok je Šahovska olimpiada, srečanje predsednikov držav, obisk papeža in morda bo tak tudi Avsenikov (glej prihodnjo izdajo). A četrta znamka serije zdravilnih rastlin z vsem opisanim in primerjanim nima nič. Na silo, tudi če ni dogodka, moramo imeti blok je čista Afrika (Gvineja oprosti).
    Na splošno v ponudbi pogrešam čistočo pri ravnanju z znamkami. Od žigosanja k filatelistični delitvi znamk, brez rokavic k srebrni barvi, pretrgani Mineral 2001, v nastavljene roke stresene znamke itd. A ni zameriti uslužbenki, ki vljudno kot vedno opravi delo in pri tem pogoltne marsikatero grenko, ki bi jo morali slišati nekje nedosegljivo visoko, kjer znamke naredijo, za njihovo preživetje pa se ne zanimajo več.

Pogrešam stalno ponudbo znamk na ogled postavljenih pod parolo: "Kaj nudimo!", da lahko povem, kaj na pismu želim imeti. Ne takoj na tehtnico in avtomatski samolepilni listek, letalsko zalepko in v avtomat za žigosanje. "Kaj nudimo" zato, da bo pismo estetsko, vabljivo, predstavilo deželo in kulturo pošiljatelja. Morda bo koga znamka pritegnila bolj kot običajno, morda bo začel zbirati, on ali nekdo v soseščini, morda bo nekdo več v tujini vedel kdo smo in kaj od nas lahko pričakuje. Morda kdaj dosežemo nivo Irske, Portugalske ali Grčije, morda celo Finske in Danske. Morda k temu pripomore tudi taka Anketa, lotite se je zdaj, saj ni težka!


NAZAJ      DOMOV        NAPREJ